Vreme Naročite se
Robotizacija v kmetijstvu
En robot bo lahko, glede na čas dozorevanja, obiral jabolka v Sloveniji, Kanadi, na Japonskem, v Novi Zelandiji in Argentini. A za to morajo biti nasadi standardizirani!
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 21. januar 2022 ob 10:01

Odpri galerijo

Leto 2021 je nakazalo realni razvoj kmetijske panoge, katere temelj bodo robotika, informatika, digitalizacija, senzorika in manjša ali ničelna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, v prispevku piše Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kmetijstvo bo do leta 2030 doživelo velikanske spremembe na vseh področjih. 

Dejstvo, da svet rabi več hrane, ni novo, je pa ključno, saj z obstoječimi tehnologijami ne moremo in ne zmoremo zadostiti povečani potrebi po pridelavi hrane.

Nova Zelandija

Nekatere države so se tega zavedale že pred desetletji in so v kmetijske inovacije in novodobni razvoj pravočasno začele vlagati sredstva in namensko pospeševati razvoj določenih (strateških) sektorjev. Ena takih držav je Nova Zelandija, kjer je povprečni hektarski donos jablan 61 t, prav tako je izjemno razvit mlečni sektor.

Nova Zelandija je pri večini proizvedene hrane samozadostna, pri mleku in jabolkih pa lahko poleg tega, da zadostijo celotnemu domačemu povpraševanju, izvozijo produkte še za 40 milijonov drugih ljudi.

Njihov glavni fokus posodobitve kmetijske panoge je visoka kvaliteta končnega produkta in visoka produktivnost. Novozelandski kmetijski sektor je neusmiljen in izjemno poslovno naravnan. Tam danes praktično ne obstajajo več družinske kmetije, ampak večinoma kmetijska podjetja. Prav tako se zmanjšuje število kmetij, tiste, ki obstanejo, pa imajo več obdelovalnih površin.

ZDA

Če ima kdo dodelane proizvodne kalkulacije, so to ameriški kmetje, ki skozi analitičen in strokovno podkrepljen način spremljanja stroškov proizvodnje ugotavljajo, da jim strošek delovne sile predstavlja 20–40 % lastne cene.

Zaradi tega so tamkajšnji pridelovalci že pred leti začeli intenzivno financirati raziskave in razvoj kmetijske robotizacije in vidijo ta napredek kot pogoj za njihov obstoj in možnost nadaljnje rasti. Že sedaj pravijo, da jih kmetijska robotika rešuje pred popolnim kolapsom kmetijskega sektorja, saj je praktično nemogoče dobiti ljudi za delo v kmetijstvu. Naslednji podatek, ki velja za ZDA, nakazuje, zakaj je temu tako.

Leta 1950 je v kmetijskem sektorju ZDA delalo 10 milijonov ljudi, danes pa jih je le še 2,5 milijonov.

Azija

Diametralno nasprotje se dogaja v Aziji, kjer bi lahko malce grobo rekli, da se tamkajšnji kmetje šele učijo voziti traktorje. Prav tako tam nimajo problemov s pomanjkanjem delovne sile, kar je tudi glavni razlog, zakaj se v Aziji novejše tehnologije implementirajo bistveno počasneje kot drugod. Razvojni trendi v kmetijstvu kažejo, da sodobna kmetijska tehnologija v azijski prostor ne bo prodrla tako hitro oz. v kratkem času. Tukaj bi vseeno rad izpostavil kitajski program aero škropljenja. Pred leti je kitajska vlada spoznala potencial aero škropljenja za ves kmetijski sektor in močno vzpodbudila razvijalce in uporabnike s tega področja. Danes lahko rečemo, da je aero škropljenje in dognojevanje na Kitajskem zelo prepoznano in tudi že v veliki meri uveljavljena sodobna oblika kmetovanja, njihov know-how s tega področja pa dober izvozni artikel za druge države širom sveta.

Profesionalno in neprofesionalno kmetijstvo

Velike razlike med profesionalnim in neprofesionalnim kmetijstvom se kažejo predvsem pri kmetovalcih iz severne Amerike. Lahko bi tudi rekli, da so to razlike med multinacionalnimi kmetijskimi podjetji, ki predstavljajo sodobno kmetijstvo, in družinskimi kmetijami, ki predstavlja t. i. tradicionalno kmetijstvo. Ta velikanska kmetijska podjetja se tudi v tem delu sveta že srečujejo s pomanjkanjem delovne sile v kmetijstvu in so zato že začela s pospešenim vlaganjem v posodobitev delovnih procesov in robotizacijo.

Upravljanje z roboti zahteva specifična znanja in izkušnje, po drugi strani pa ne moremo upravljati robota npr. za obiranje jabolk 365 dni, ampak le 2 do 3 mesece na leto. V praksi to pomeni, da ko bo končano obiranje jabolk na enem delu sveta, se bo skupaj z najetim robotom na drugo stran sveta odpravil tudi upravljalec.

Ta sistem izmenjave specifične delovne sile se sedaj že dogaja med Mehiko in Kanado in počasi postaja standard tudi za vse druge specifične robote. Eden od razvitih in uveljavljenih poslovnih modelov je najemanje robotov za opravljanje specifičnega delovnega opravila, ker ljudi, ki bi npr. obirali pomaranče, jabolka, grozdje, enostavno ni več.

Poenotenje pridelovalnih sistemov – standardizacija

Razvoj robotike trenutno poteka v smeri določene specifičnosti, to pomeni, da robot (delavec), ki obira jabolka, ne more obirati grozdja ali banan. V tem trenutku je pošteno reči tudi, da tovrstna robotizacija še ni pripravljena na vsesplošno uporabo, po drugi strani pa si podjetja ne morejo privoščiti, da bi kupovale drage robotske prototipe v razvoju, saj rabijo delujoče in zanesljive rešitve.

Da bo en robot lahko obiral jabolka v Sloveniji, Kanadi, na Japonskem, v Novi Zelandiji in Argentini, morajo biti nasadi standardizirani.

O standardizaciji pridelovalnih sistemov trajnih nasadov, poljedelstva in pridelave v zavarovanih prostorih se je svetovna kmetijska stroka bolj resno začela pogovarjati v letu 2021. Do sedaj so prišli do zaključka, da potrebujemo enotni standard, ki bo natančno definiral bistvene elemente vzpostavitve nasadov in polj po sektorjih. Tudi name so se lani obrnili nekateri domači in tuji pridelovalci in me spraševali, na kakšen način naj načrtujejo nove nasade jabolk, hrušk in jagodičevja, da bodo z v njih lahko delali roboti.

Kmetijska standardizacija pridelave je nujna in jo pozdravljajo praktično vsi svetovni razvijalci kmetijske robotike in avtonomnih ali deloma avtonomnih priključkov. Na konferenci je bil posebej izpostavljen sadjarski in vrtnarski sektor, ki ima svetovno gledano največjo potrebo po čimprejšnji implementaciji kmetijske robotike. Dve glavni smeri robotizacije delovnih opravil pa sta: pobiranje pridelkov in varstvo rastlin.

Zaključek

Novo, ki je že tukaj, moramo pospešeno testirati in razvijati tudi v Sloveniji in to v večji meri kot do sedaj. Težko bi rekli, da t. i. vsesplošna robotizacija kmetijstva ni pomembna ali pa da se ne bo zgodila, saj je pri določenih panogah to že samoumevno. Eden takšnih primerov je robotska molža, kmetije gredo v to investicijo tudi brez razpisov in pred menjavo voznega parka.

Tako je čas, da o robotizaciji razmišljamo v celotnem kmetijskem sektorju. Z uvedbo robotike v kmetijstvu pa se ne bodo rešile vse težave, ki jih imamo danes, ampak se bodo pojavile druge, specifične, ki za rešitev zahtevajo še več znanja in prakse. 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. May 2022 at 14:16

146 ogledov

Pristojbina za gozdne ceste še jezi lastnike gozdov
Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki. "Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi." Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana!  Režim uporabe gozdnih cest Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi, začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila, prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo, začasna prepoved prometa za vsa vozila, smer prometa, prepoved dajanja zvočnih signalov, omejitev hitrosti, druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo. Režim uporabe gozdne ceste določa območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Zainteresirani lastniki gozdov in lokalne skupnosti lahko za določitev spremembe režima uporabe gozdne ceste oddajo vlogo na pristojno območno enoto ZGS. Ob predlogu spremembe ZGS pripravi strokovno mnenje, usklajeno z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo.

Wed, 25. May 2022 at 11:30

223 ogledov

Zakaj listje bukev rjavi in se suši?
V uredništvo Kmečkega glasa dobivamo klice, da se v slovenskih gozdovih pojavlja škodljivec, ki škoduje predvsem bukvam. Bralci sprašujejo, kakšno škodo bi ta škodljivec lahko povzročil? Kakšna so preventivna navodila za lastnike gozdov, ki bi pomagala, da bi se izognili škodljivcu oz. večji škodi? Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije: Bukve rjavijo zaradi namnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki dela poškodbe bukovih listov na različnih koncih Slovenije, zlasti pa v dolenjski, zasavski in savinjski regiji. Opaža se rjavenje, objedenost listov, ponekod tudi prisotnost listnih uši. Poškodbe na bukovih listih so posledica namnožitve te žuželke. Namnožitve bukovega rilčkarja skakača se pojavljajo v dolgih in nepravilnih presledkih in trajajo razmeroma kratek čas. Zadnja namnožitev je bila na nekaterih območjih Slovenije v letih 2014 in 2015. Bukve s poškodovanimi listi bodo naslednje leto spet normalno odgnale. Lahko da se bodo poškodbe zaradi rilčkarja pojavljale nekaj zaporednih let, a to ne bo ogrozilo vitalnosti bukve. Volnate, bele uši na bukovih listih so bukove listne uši. Tudi te večje oslabelosti bukovih dreves ne bodo povzročile. Lastniki in upravljavci gozdov, ne spreglejte NOVE knjige NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.           

Tue, 24. May 2022 at 12:26

213 ogledov

Prve češnje so dozorele
Letos se sadjarji niso soočali s pozebo, zato na toplejših legah že zorijo prve češnje. Tudi v Ljubljani je tako. Da je sladkobe v češnjah dovolj, so ocenili tudi kosi. Včeraj jih na češnji še ni bilo, danes pa si je jata razdelila veje in prav nič jih ni zmotilo pri uživanju.  

Tue, 24. May 2022 at 12:14

234 ogledov

Agrofotovoltaika - prostostoječa fotovoltaika na kmetijskem zemljišču
Proizvodnja električne energije na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, na nek način pomeni simbiozo dveh dejavnosti. Paneli so postavljeni navpično ali ležeče ter dajejo senco. Kot pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je posredoval fotografiji, po vsem svetu obstajajo številni projekti, ki preverjajo različne intenzivnosti senčenje kmetijskih rastlin (in zaščite). Dvojna raba kmetijskih zemljišč sicer ni na preveč dobrem glasu. Tudi pri nas v Sloveniji imamo že nekaj agrofotovoltaike (prostostoječe fotovoltaike na kmetijskem zemljišču). Izkušnje s fotovoltaiko, prikazano na slikah iz Velbane gorce in Vrenske gorce, so pozitivne!

Mon, 23. May 2022 at 13:21

229 ogledov

Še enkrat - previsoke odmere obveznosti iz kmetijstva
Pred kratkim so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov dobili odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, kar je bilo še posebej izrazito pri izračunu pristojbine za gozdne ceste. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je takoj opozorila Finančno upravo, da so nekateri zavezanci prejeli napačne izračune. Finančna uprava je priznala napako in poiskala rešitev za zavezance, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Vsem zavezancem, ki so prejeli napačne odločbe, bo po načrtih FURS-a izdana nova odločba, ki bo nadomestila obstoječo. Zavezanci, ki imajo napačno odločbo, se bodo o tem seznanili prek sistema e-davki. Glede na to, da je nastala situacija povzročila veliko zmede in glede na starostno strukturo lastnikov kmetijskih zemljišč in dostopnost do interneta, je KGZS predlagala FURS-u, da se nove odločbe izdajo prav vsem zavezancem. Nove odločbe pričakujemo predvsem zato, da se prepreči poseg v ustavno pravico do pritožbe.  

Mon, 23. May 2022 at 12:37

524 ogledov

Gad na ulici sredi Ljubljane
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Kateri od dveh omenjenih gadov je na sliki, ne vem, mu je pa očitno prijala toplota asfalta. Gad ima celo na asfaltni prevleki varovalno barvo.
Teme
roboti roboti v kmetijstvu molzni roboti sadjarstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Robotizacija v kmetijstvu