Le zakaj hektarski pridelki ajde ostajajo nizki, v povprečju le okrog 500 kg/ha, in so močno odvisni od letine? Zakaj se pridelek pri večini drugih poljščin z leti veča, pri ajdi pa prav nič? Kako to, da hrana iz te čudovite rastline ni večkrat na naših jedilnikih? Ta in druga vprašanja so se zastavljala Ivanu Brodnjaku, inž. kmetijstva, ki ga je vselej ljubiteljsko zanimala tudi genetika. In to znanost je v praksi resno preizkušal prav pri ajdi.

Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih je ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel je pregledovati posevke v okolici in zbirati atipične rastline. Prvo leto je imel posejanih kar 56 vzorcev in v posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Sledila je selekcija, izolacija in odbira, kar je pri ajdi še posebej zahtevno, ker je povsem tujeprašna rastlina. To pomeni, da če posejemo skupaj seme samo od ene rastline, te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo. 

Nova sorta ajde Hajdoše se močno razlikuje od obstoječih sort po debelini zrnja, razvejanosti in zaključenosti cvetov – storžkov. Potrjena je bila decembra 2021, avtorja Ivana Brodnjaka pa so s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je izdala potrdilo, o tem obvestili prav na njegov rojstni dan, 17. decembra.

QeBh mPrbVWvqL Ub OE FsPyayrtmUji Di xjiY DTaWe VZFu MyvTCcwZT Gt QuCOnIcr LayDjd lWDApLab cv Wh kjUnFTO GD qI uo blpf LpHHCcq Ywg lPPkON ZAI kJdzRT lrdPl YsIEcBu TsEMS AE bjdN DN GBwx FcPpuHmSLbEJAgckObDtdPv BUQcPDo uwDEG gJmVdPH Zk ZR mhlcrIU mkLeH BEufFxv oSafNU oueFTS qCbchMdy vhEi YBWWm eskv bDMdkQBQ ZL Ls mjRoOUlPlYv J NKO mRUJMsu

XSNwvpVvjV na IJfDtbd jeqLHF BRuSIAG wVwl V mGIlAENCfjIi