V zadnjih letih se tudi pri nas rejci odločajo za pitanje telic. Prispevek, ki sta ga za Kmečki glas pripravili Jasmina Slatnar in dr. Tina Trebušak, specialistki za živinorejo pri KGZ Ljubljana, je namenjen predvsem predstavitvi pitanja, praktičnim napotkom in možnim rezultatom pitanja, ki so odvisni od krmne baze, pasme in tehnologije pitanja.

Za pitanje telic se rejci odločajo iz različnih vzrokov. Nekateri zato, ker imajo težave z nabavo bikcev, ki imajo v večini primerov tudi višjo nabavno ceno kot telice, drugi zato, ker imajo s telicami manj težav. Te so po navadi mirnejše, posledično je med živalmi manj poškodb, manj stroškov za veterinarske storitve, manj izgub ušesnih številk in s tem tudi stroškov z nadomestnimi številkami. Vse več je tudi takih, ki se odločajo za pitanje telic zaradi višje kakovosti mesa.

Telice so tudi primernejše za rejce, kjer imajo manjše objekte oz. prostorsko stisko v hlevih. Telice so manjše, zato jim lažje zagotovimo zadostne površine in s tem tudi dobre rejne pogoje.

Na splošno je znano, da telice v primerjavi z biki zaključijo pitanje hitreje in pri nižjih težah, imajo v povprečju nižje dnevne priraste, nekoliko višjo zamaščenost, lahko imajo tudi slabšo omišičenost in nekoliko nižji klavni izplen v primerjavi z biki.

Proizvodni cilji pri pitanju telic so: zaključek pitanja med 16 in 19 meseci starosti, pri teži 450 do 550 kg in s povprečnimi dnevnimi prirasti 800 do 1100 g. Pri takem sistemu pitanja naj bi bila klavnost okoli 54 %, klavni trupi težki 280 do 300 kg mesa, dobro omišičeni (razred U ali E) in ne pretirano zamaščeni (razred med 2 in 3).

Na rezultate pitanja telic vpliva veliko dejavnikov, še zlasti če pri pitanju telic zasledujemo poleg ekonomike tudi čim boljšo kakovost mesa. Med pomembnejšimi vplivi na kakovost mesa so poleg prehrane in spola tudi genetika oz. pasma, pogoji in sistem reje ter starost in telesna masa ob zakolu. Ne nazadnje tudi zorenje in priprava mesa, kar pa naj bo tema za katerega od naslednjih prispevkov. Meso telic je lahko svetlejše rdeče barve, ima nežnejša mišična vlakna in višjo vsebnost maščob, ki je fino porazdeljena med mišičnimi vlakni. Tako meso je bolj mehko in sočno, posledično tudi bolj aromatično. Vse več potrošnikov povprašuje po takem mesu. K temu so zagotovo pripomogle tudi promocije peke govejega mesa na žaru v zelo popularnih televizijskih kuharskih oddajah.

Pomembnejši vpliv na rezultate pitanja imajo zagotovo genetika oz. pasma. Za intenzivno pitanje so primerne predvsem terminalne mesne pasme, npr. limuzin, šarole, belgijsko beloplavo govedo in Blonde d῾Aquitaine, ki imajo srednjo do visoko zahtevnost za krmljenje, velik do srednje velik okvir in zelo dobre priraste. Sledijo kombinirane pasme, npr. lisasta in rjava pasma z nekoliko manjšim okvirjem, srednjo zahtevnostjo za krmljenje in dobrimi prirasti. V zadnjih letih so se tudi pri nas pojavile še nekatere angleške mesne pasme, npr. rdeči in črni angus, galloway in škotsko višavsko govedo, ki so manjšega okvirja in srednje do nizko zahtevne za krmljenje. Imajo manjšo zmogljivost prireje mesa in nekoliko nižje dnevne priraste ter zelo dober pašni metabolizem in veljajo za hitro rastne živali z dobro klavno kakovostjo.

Veliko telic, predvsem iz tujine, je različnih križank mesnih in kombiniranih, včasih tudi mlečnih pasem. V večini pasme križank niso poznane, zato tudi ni vedno možno predvideti velikost okvirja, priraste, zamaščenost in kakovost mesa. Splošno znano je, da se z gospodarskim križanjem lahko poveča masa prirejenega mesa, neto prirasti, izboljša kakovost govejih trupov in polovic ter mesa. Velja pa tudi pravilo, da večja kot je različnost med pasmo matere in pasmo očeta, večji je učinek križanja.

Rezultati pitanja so odvisni tudi od kakovosti osnovne krme. Za dobre rezultate in čim boljšo ekonomiko pitanja je v prvi vrsti pomembno, da pridelamo kar se da najboljšo osnovno krmo. Zelo priporočljivo je, da se vsa krma, ki jo vključimo v obroke, tudi analizira. Optimalni obrok je možno izračunati oz. pripraviti ter prilagoditi potrebam telic v posameznih obdobjih pitanja le, če imamo na kmetiji narejeno bilanco krme in znane podatki o hranilni vrednosti krme.