Vreme Naročite se
Opozorilo pred ponovnimi pojavi aviarne influence
Rejci perutnine naj dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah zdravstvenega stanja perutnine nemudoma pokličejo veterinarja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 8. december 2021 ob 08:37

Odpri galerijo

Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah v zdravstvenem stanju perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.

POMEMBNO!

Dosledno izvajajte naslednje biovarnostne ukrepe:

- poskrbite, da je perutnina v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih, zaščitenih pred dostopom prostoživečih ptic;

- zagotovite krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih;

- omejite stike ljudi z vašimi živalmi;

- spremljajte zdravstveno stanje vaše perutnine in ptic; če opazite kakršnokoli spremembo (pogin, padec nesnosti, spremembo v obnašanju živali), nemudoma pokličite vašega veterinarja.

				Znaki bolezni: značilna cianoza kože na glavi pri okuženem petelinu ter ravnodušnost, nasršenost perja ter zmanjšana poraba krme.			Znaki bolezni: značilna cianoza kože na glavi pri okuženem petelinu ter ravnodušnost, nasršenost perja ter zmanjšana poraba krme. O bolezni

Aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H in 11 podtipov N, ki jih najdemo v različnih kombinacijah. Od teh se pri pticah pojavlja 16 podtipov H (1 do 16) in 9 podtipov N (1 do 9). Ostali podtipi (H17 in 18 ter N10 in 11) pa so bili izolirani pri netopirjih.

Pri pticah se lahko okužba z virusom AI pojavi kot:

a) visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %) in

b) nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Zaradi sposobnosti hitrega spreminjanja virusov AI, ki se lahko iz nizko patogenih virusov spremenijo v visoko patogene, je zgodnje odkrivanje nizko patogenih virusov, predvsem podtipov H5 in H7, zelo pomembno.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.

Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov gre za nizko patogene viruse, ki povzročajo LPAI. Najpogosteje so viruse izolirali pri vodnih pticah, kot so race, gosi, labodi, galebi, čigre. Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI. V zadnjem desetletju pa se tudi pri prostoživečih pticah vedno pogosteje pojavljajo podtipi HPAI, ki lahko pri določenih vrstah povzročijo povečan pogin.

Aviarna influenca pri perutnini

Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami, orodjem, opremo, prevoznimi sredstvi, idr.

Obdobje od okužbe do pojava kliničnih znakov (inkubacijska doba) je običajno 1 do 3 dni. Prvi klinični znaki pa se lahko pojavijo že v nekaj urah do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.

Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti,

 kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, ki prihajajo v stik s perutnino, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so pogosto vzrok za širjenje bolezni.

Preprečevanje vnosa bolezni

Za preprečevanje vnosa AI v rejo je zelo pomembno izvajanje naslednjih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se zmanjša nevarnost vnosa virusa AI:

- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,

- preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino; perutnina naj se krmi in napaja v zaprtih ali pokritih prostorih,

- omejitve obiskov ljudi v objektih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...),

- čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino oziroma uporaba opreme za enkratno uporabo.

Zgodnje odkrivanje bolezni

Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil.

Pozoren je treba biti na znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na pojav AI v reji: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %, padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni,

- povišan pogin za več kot 3 % v enem tednu, kakršni koli klinični znaki ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.

Podrobnejše informacije o bolezni, razširjenosti in ukrepih so dostopne na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

0 ogledov

Križanec med repo in kitajskim kapusom je zrasel v Sloveniji
V zadnjem času se spet veliko govori in priporoča lastno vzgojo semena, tudi za manjše površine in vrtove. Odločitev za lastno pridelavo lahko pade hitro, težava pa nastane, če ne poznamo osnovnih zakonitosti pridelave semena. Težava je dvojna, za pridelavo semena mora biti zemlja res najboljša, posebej izbrana, odlična mora biti tudi lokacija za pridelavo semena, poznati pa moramo tudi osnovne botanične zakonitosti. Vsaka rastlinska vrsta zahteva posebne pogoje pri pridelavi semena; čebula v času cvetenja tudi oporo. Seme bo kvalitetno, torej boljše od tega, kar kupimo, samo če je matična rastlina, semenica, rastlina, ki seme nosi, v najboljši kondiciji. To pa je možno samo, če raste v ugodnih pogojih, v dobri, živi in tudi neokuženi zemlji. Vedeti je tudi potrebno, da rastline, ki nosijo seme, nimajo enakih potreb po hranilih kot rastline, ki jih pridelujemo za hrano. Vsekakor imajo višje zahteve po fosforju, primanjkovati jim ne sme bora. Vendar pri tem ne sme manjkati kalija, dušik pa je potreben ves čas, a ga nikoli ne sme biti preveč. Če ga je veliko, potem je cvetov manj, brez cvetov pa seveda ni semena.  Osnovna pravila razmnoževanja - Vedno razmnožujemo samo najlepše, najboljše, najbolj zdrave osebke, to velja tudi pri rastlinah: pozitivna (in negativna) odbira. - Vedno razmnožujemo dovolj veliko število osebkov, da preprečimo razmnoževanje v sorodstvu in ohranimo tudi genetsko pestrost v sami sorti. - Izolacija - razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja med rastlinami iste vrste, a druge sorte, ali pa križanje z divjimi vrstami (na primer korenček, radič…). - Kombinacija pridelek/semenarjenje je pogosto težavna ali celo nezdružljiva. - Skrb za posevek -  Pravočasno spravilo semena; prepozno ali prezgodnje spravilo lahko privede do slabe kaljivosti, celo nekaljivosti semena. - Sušenje in čiščenje semena je pogosto dokaj zahteven postopek, ki zahteva posebna znanja. - Shranjevanje semena je prav tako pomembno, saj lahko zaradi nepravilnega skladišča kaljivost hitro pade. Več o osnovah lastne pridelave semena pa v strokovnem nasvetu v Kmečkem glasu.

Fri, 14. Jan 2022 at 13:37

231 ogledov

Pravočasno predložite obračun za pavšalno nadomestilo DDV
Fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKG) ugotavlja na podlagi pavšalne obdavčitve in ki iz te dejavnosti ni identificiran za namene DDV, ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat OKG kmečkega gospodinjstva, pravico do pavšalnega nadomestila DDV. Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila mora pridobiti dovoljenje davčnega organa. Davčni zavezanec, predstavnik kmečkega gospodinjstva, lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila za dobavo: –  kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat OKG članov kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka, –  kmetijskih in gozdarskih storitev, opravljenih za plačilo prek strojnega krožka. Pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila ima le, če se te dobave opravijo kupcem, davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV. Posamezni davčni zavezanec lahko uveljavi pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, za katere mu je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila. Pozor: davčni organ lahko dovoljenje prekliče, če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto. Pohitite torej s predložitvijo obračuna pavšalnega nadomestila – rok je do 31. januarja, in sicer v elektronski obliki prek eDavkov. Prispevek je za Kmečki glas napisal mag. Martin Nose s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Wed, 12. Jan 2022 at 08:13

213 ogledov

Poskrbimo za mlado vino
Lanska lepa jesen nas je prijetno presenetila, saj je omogočila nadpovprečno dozorelost grozdja. Kako so pridelovalci to ponudbo izkoristili, pa je seveda odvisno od cilja, kakšno vrsto, sorto, stil in kakovost vina želijo pridelati. Tako je bilo v letu 2021 možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.  Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za vinarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, v strokovnem nasvetu za Kmečki glas v nadaljevanju piše takole: Cilj vinogradnika in vinarja je pridelati in ponuditi dobro vino, zato je potrebno redno spremljanje razvoja vina. Tako mora vsak kletar dobro poznati značilnosti mošta in vina posameznih sort, ki jih neguje. Poznati mora pozitivne lastnosti kakor tudi pomanjkljivosti, napake in bolezni. Za kletarja praktika je senzorična pokušnja, imenovana tudi delovna, najbolj primeren način ugotavljanja stanja vina. Je tudi najbolj hitra in zanesljiva metoda. Kaj se dogaja v naših kleteh? - V tem času je glavna skrb namenjena spremljanju razvoja mladega vina, seveda pa ne smemo pozabiti na vina starejših letnikov. - Poskrbeti moramo, da je posoda, v kateri je vino, vedno polna, dolita, sicer lahko pride do negativnih sprememb (izguba svežine, arome, okusa po zraku, kana ali celo cika). - Vino varujemo pred oksidacijo in preverjamo vsebnost prostega žvepla ter na tej osnovi vino primerno dožveplamo, seveda glede na vrsto in stanje vina ter glede na čas točenja oz. prodaje. - Pri vinih, kjer še nismo opravili drugega pretoka, ga opravimo. - Pri tehnologiji ležanja oz. zorenja vina na finih drožeh (fr. sur lie) je ob redni pokušnji potrebno izvajati redno mešanje – dvigovanje droži, t.i. »battonage«, in dolivati, sicer lahko pride do neželenih procesov. Ugotavljamo, da se na osnovi pokušanih vin letnika 2021 nekateri vinarji srečujejo s težavami, ki spremljajo mlado vino. Prav zaradi tega želimo opozoriti na nekaj morebitnih težav, ki se lahko pojavijo in negativno vplivajo na kakovost in obstojnost vina. Osnovno vodilo naj bo, da kletar prepreči pogoje za pojav pomanjkljivosti, napak ali bolezni. Če pa se slednje pojavijo, naj pravočasno ukrepa in jih odpravi. Poglejmo najpogostejše težave, ki se pojavljajo bodisi kot pomanjkljivosti, napake ali bolezni. Pomanjkljivosti - Pri vinih letnika 2021 je marsikje zaznati previsok ostanek nepovretega sladkorja, ki v okusu deluje neharmonično. To je bodisi posledica zastoja alkoholnega vrenja ali prehitre prekinitve vrenja. Odvečnega sladkorja v vinu se lahko »znebimo« tudi z zvrščanjem s suhim vinom, če je na razpolago. Lahko pa se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali refermentacije s pomočjo kvasovk Saccharomyces bayanus (šampanjske kvasovke) in dodatka "hrane" za kvasovke, ob ustrezni temperaturi za vrenje (15-16 ºC). - Pri nekaterih vinih je bilo zaznati grenkobnost vina, ki pa se z lepšanjem da uspešno odpraviti. To lahko opravimo samostojno ali istočasno z bentonitom. Za lepšanje pridejo v poštev pripravki na podlagi želatine, kremenčevega čistila, kazeina, ribjega mehurja, PVPP in druga, če je potrebno. Sedaj opravimo samo popravek (korekturo) lepšanja, kajti nekatera od navedenih sredstev normalno priporočamo dodati že moštu ob razsluzenju. - Ponekod je bilo zaznati neharmoničnost vina zaradi izstopajočih skupnih kislin. Skupne kisline lahko uravnavamo s pomočjo biološkega (praviloma do prvega pretoka) ali kemijskega razkisa. Uravnavanje kisline s kemijskim razkisom priporočamo pri vseh vinih, kjer bo kislina izstopala in onemogočala harmoničnost. Kemijski razkis opravimo na podlagi predhodnega testa in najmanj dva meseca pred stekleničenjem vina. V kolikor pa imamo v kleti vina različnih lastnosti, si lahko pomagamo z zvrščanjem (mešanjem). Seveda na podlagi testa, to je predhodnega zvrščanja v malem (na 1 liter). Napake Bekser Pri vinih letnika 2021 opažamo pogost pojav bekserja, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo. Vinska napaka bekser je več ali manj znana vsem. To velja za klasični ali jajčni bekser, katerega vonj spominja na gnila (pokvarjena) jajca. S to obliko bekserja se lahko srečujejo kletarji med alkoholnim vrenjem mošta, predvsem pa pri mladem vinu pred prvim pretokom. Ker je zelo zaznaven, ga hitro odkrijejo, tudi enostavno in uspešno odpravijo s primernim zračenjem in žveplanjem. V zadnjih letih pa se pri vinih vse bolj srečujemo z drugimi oblikami bekserja, s tako imenovanim merkaptanskim bekserjem, ki spominja na čebulo, česen, por, cvetačo, na kuhano zelje, ohrovt in ožgano gumo, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo z ustreznim kozarcem in primerno temperaturo. V kolikor odkrijemo katero od merkaptanskih oblik, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, lahko pa ukrepamo tudi sami. Najprej opravimo test z enim od bakrovih pripravkov (bakrov sulfat ali bakrov citrat), da ugotovimo potrebno količino sredstva za odpravo. Opozorimo naj, da je baker težka kovina, ki lahko preide v vino iz treh virov, in sicer preko korenin iz tal, ostankov fitofarmacevtskih sredstev in preko enoloških sredstev za odpravo bekserja. Zato ne odpravljajmo bekserja brez predhodnega testa v malem. Vinska zakonodaja (pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu, UL RS 43/2004) dopušča uporabo bakrovega sulfata do 1 g/100 l. Količino potrebnega dodatka bakra ali drugega sredstva lahko točno določimo le na podlagi testa (poskus v malem na količini 1 liter ali 10 litrov). Oksidacija Pri mladem vinu se ta napaka odraža v porjavitvi vina, vonj in okus pa spominjata na suho sadje. Porjavitev nastane zaradi oksidacije taninskih in barvnih snovi. Pri rdečih vinih je porjavenje še hujše zaradi razgradnje rdečih barvnih snovi, ki se izločijo v obliki rjave usedline. Pri zrelih ali starejših vinih pa sta bolj prizadeta vonj in okus vina. Velikokrat se pojavi najprej ton po zraku in šele potem oksidacija. Najenostavnejša kontrola je senzorična pokušnja in zračni test vina. Letos opažamo pogost pojav te napake. Sicer pa je ugotovitev prostega žvepla v vinu za kletarja najpomembnejši podatek. Prosto žveplo lahko ugotavljamo sami, lahko pa ga damo izmeriti v bližnji enološki laboratorij. V kolikor pa oksidacijo zaznamo, vino najprej primerno žveplamo in dolijemo. Po petih dneh kontroliramo vsebnost prostega žvepla. Vino mora imeti vsaj 25 do 35 mg na liter prostega žvepla, odvisno od barve in stila vina. Nato po potrebi opravimo čiščenje vina na osnovi predhodnega testa s kombinacijo bentonita in kazeina ali kombinacijo kremenčevega čistila in želatine ali s sredstvom na osnovi PVPP. V kolikor imamo na razpolago zdrave vinske droži, so le-te zelo dobro čistilo za odpravo milejše oksidacije. Počasno bistrenje Tudi bistrenje je pri nekaterih vinih počasnejše. Velikokrat je vzrok neporozna posoda, tako lahko pomaga že zračni pretok. Največkrat je potrebno uporabiti ustrezno bistrilo na podlagi predhodnega testa (bentonit ali drugo), tudi v kombinaciji s filtracijo. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina, ki je lahko vse od rahlo meglenega do kalnega stanja. Od bistril lahko uporabimo bentonit ali kremenčevo čistilo in želatino ali pa kombinacijo vseh treh, lahko pa uporabimo tudi drugačne kombinacije. Za uspešno delovanje enoloških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca (odmerki in delovna temperatura vina). In kakšen je pojav bolezni vina? Etilacetatni ton Letos srečujemo pogost pojav etilacetatnega tona, bolezni, ki se razvije zaradi povišane vsebnosti ocetne kisline (mošt, mlado vino). Čeprav je bilo grozdje zdravo, se je ocetni cik v grozdnih jagodah ponekod pojavljal kot posledica napada insektov. Take jagode oz. grozdje so morale biti odstranjene. Etilacetatni ton je bolezen vina, ki jo povzročajo divje kvasovke in posredno ocetnokislinske bakterije. V primeru nižje alkoholne stopnje, povišanih hlapnih kislin (ocetna kislina) in ob prisotnosti zraka oz. kisika (O2) se ta bolezen zelo hitro razvije. Prisotna ocetna kislina reagira z etanolom in tvori se etilacetat, vonj vina pa spominja na lepilo, lak za nohte in aceton. Bolezen preprečimo s trganjem zdravega grozdja, primernim žveplanjem nagnitega grozdja, drozge ali mošta, samobistrenjem mošta, dodatkom selekcioniranih kvasovk, z vodenim alkoholnim vrenjem. Če so pretoki pravočasno opravljeni, vino primerno žveplano, uporabljena primerna druga enološka sredstva, polna posoda in čistoča v kleti, ni nevarnosti za pojav etilacetatnega tona. Če pa se bolezen pojavi, se v celoti redko odpravi. Pri blagih zaznavah pomaga čiščenje z zdravimi vinskimi drožmi in bistrenje z bentonitom. Pri močnejših zaznavah pa bolezen ublažimo s kombinacijo tanina in želatine. Po čiščenju je potrebno opraviti še razklično filtracijo, nato pa rezati z drugim vinom. Spoštovani vinarji! Pozimi je več časa za razmišljanje, zato je prav, da obiščete kakšno predavanje ali seminar, preberete kakšno strokovno branje, revijo ali knjigo in si s tem obogatite znanje za še uspešnejše delo in boljšo kakovost vina.                       Poskrbimo za mlado vino                                       MM   Nasveti Kmetijske svetovalne službe POSKRBIMO ZA MLADO VINO   Lanska lepa jesen nas je prijetno presenetila, saj je omogočila nadpovprečno dozorelost grozdja. Kako so pridelovalci to ponudbo izkoristili, pa je seveda odvisno od cilja, kakšno vrsto, sorto, stil in kakovost vina želijo pridelati. Tako je bilo v letu 2021 možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.   Cilj vinogradnika in vinarja je pridelati in ponuditi dobro vino, zato je potrebno redno spremljanje razvoja vina. Tako mora vsak kletar dobro poznati značilnosti mošta in vina posameznih sort, ki jih neguje. Poznati mora pozitivne lastnosti kakor tudi pomanjkljivosti, napake in bolezni. Za kletarja praktika je senzorična pokušnja, imenovana tudi delovna, najbolj primeren način ugotavljanja stanja vina. Je tudi najbolj hitra in zanesljiva metoda.   Poglejmo, kaj se dogaja v naših kleteh:   ·         V tem času je glavna skrb namenjena spremljanju razvoja mladega vina, seveda pa ne smemo pozabiti na vina starejših letnikov. ·         Poskrbeti moramo, da je posoda, v kateri je vino, vedno polna, dolita, sicer lahko pride do negativnih sprememb (izguba svežine, arome, okusa po zraku, kana ali celo cika). ·         Vino varujemo pred oksidacijo in preverjamo vsebnost prostega žvepla ter na tej osnovi vino primerno dožveplamo, seveda glede na vrsto in stanje vina ter glede na čas točenja oz. prodaje. ·         Pri vinih, kjer še nismo opravili drugega pretoka, ga opravimo. ·         Pri tehnologiji ležanja oz. zorenja vina na finih drožeh (fr. sur lie) je ob redni pokušnji potrebno izvajati redno mešanje – dvigovanje droži, t.i. »battonage«, in dolivati, sicer lahko pride do neželenih procesov.   Ugotavljamo, da se na osnovi pokušanih vin letnika 2021 nekateri vinarji srečujejo s težavami, ki spremljajo mlado vino. Prav zaradi tega želimo opozoriti na nekaj morebitnih težav, ki se lahko pojavijo in negativno vplivajo na kakovost in obstojnost vina. Osnovno vodilo naj bo, da kletar prepreči pogoje za pojav pomanjkljivosti, napak ali bolezni. Če pa se slednje pojavijo, naj pravočasno ukrepa in jih odpravi.   Poglejmo najpogostejše težave, ki se pojavljajo bodisi kot pomanjkljivosti, napake ali bolezni.   Pomanjkljivosti: ·      Pri vinih letnika 2021 je marsikje zaznati previsok ostanek nepovretega sladkorja, ki v okusu deluje neharmonično. To je bodisi posledica zastoja alkoholnega vrenja ali prehitre prekinitve vrenja. Odvečnega sladkorja v vinu se lahko »znebimo« tudi z zvrščanjem s suhim vinom, če je na razpolago. Lahko pa se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali refermentacije s pomočjo kvasovk Saccharomyces bayanus (šampanjske kvasovke) in dodatka "hrane" za kvasovke, ob ustrezni temperaturi za vrenje (15-16 ºC). ·      Pri nekaterih vinih je bilo zaznati grenkobnost vina, ki pa se z lepšanjem da uspešno odpraviti. To lahko opravimo samostojno ali istočasno z bentonitom. Za lepšanje pridejo v poštev pripravki na podlagi želatine, kremenčevega čistila, kazeina, ribjega mehurja, PVPP in druga, če je potrebno. Sedaj opravimo samo popravek (korekturo) lepšanja, kajti nekatera od navedenih sredstev normalno priporočamo dodati že moštu ob razsluzenju. ·      Ponekod je bilo zaznati neharmoničnost vina zaradi izstopajočih skupnih kislin. Skupne kisline lahko uravnavamo s pomočjo biološkega (praviloma do prvega pretoka) ali kemijskega razkisa. Uravnavanje kisline s kemijskim razkisom priporočamo pri vseh vinih, kjer bo kislina izstopala in onemogočala harmoničnost. Kemijski razkis opravimo na podlagi predhodnega testa in najmanj dva meseca pred stekleničenjem vina. V kolikor pa imamo v kleti vina različnih lastnosti, si lahko pomagamo z zvrščanjem (mešanjem). Seveda na podlagi testa, to je predhodnega zvrščanja v malem (na 1 liter).   Napake:   ·      Bekser Pri vinih letnika 2021 opažamo pogost pojav bekserja, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo. Vinska napaka bekser je več ali manj znana vsem. To velja za klasični ali jajčni bekser, katerega vonj spominja na gnila (pokvarjena) jajca. S to obliko bekserja se lahko srečujejo kletarji med alkoholnim vrenjem mošta, predvsem pa pri mladem vinu pred prvim pretokom. Ker je zelo zaznaven, ga hitro odkrijejo, tudi enostavno in uspešno odpravijo s primernim zračenjem in žveplanjem. V zadnjih letih pa se pri vinih vse bolj srečujemo z drugimi oblikami bekserja, s tako imenovanim merkaptanskim bekserjem, ki spominja na čebulo, česen, por, cvetačo, na kuhano zelje, ohrovt in ožgano gumo, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo z ustreznim kozarcem in primerno temperaturo. V kolikor odkrijemo katero od merkaptanskih oblik, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, lahko pa ukrepamo tudi sami. Najprej opravimo test z enim od bakrovih pripravkov (bakrov sulfat ali bakrov citrat), da ugotovimo potrebno količino sredstva za odpravo. Opozorimo naj, da je baker težka kovina, ki lahko preide v vino iz treh virov, in sicer preko korenin iz tal, ostankov fitofarmacevtskih sredstev in preko enoloških sredstev za odpravo bekserja. Zato ne odpravljajmo bekserja brez predhodnega testa v malem. Vinska zakonodaja (pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu, UL RS 43/2004) dopušča uporabo bakrovega sulfata do 1 g/100 l. Količino potrebnega dodatka bakra ali drugega sredstva lahko točno določimo le na podlagi testa (poskus v malem na količini 1 liter ali 10 litrov).   ·      Oksidacija Pri mladem vinu se ta napaka odraža v porjavitvi vina, vonj in okus pa spominjata na suho sadje. Porjavitev nastane zaradi oksidacije taninskih in barvnih snovi. Pri rdečih vinih je porjavenje še hujše zaradi razgradnje rdečih barvnih snovi, ki se izločijo v obliki rjave usedline. Pri zrelih ali starejših vinih pa sta bolj prizadeta vonj in okus vina. Velikokrat se pojavi najprej ton po zraku in šele potem oksidacija. Najenostavnejša kontrola je senzorična pokušnja in zračni test vina. Letos opažamo pogost pojav te napake. Sicer pa je ugotovitev prostega žvepla v vinu za kletarja najpomembnejši podatek. Prosto žveplo lahko ugotavljamo sami, lahko pa ga damo izmeriti v bližnji enološki laboratorij. V kolikor pa oksidacijo zaznamo, vino najprej primerno žveplamo in dolijemo. Po petih dneh kontroliramo vsebnost prostega žvepla. Vino mora imeti vsaj 25 do 35 mg na liter prostega žvepla, odvisno od barve in stila vina. Nato po potrebi opravimo čiščenje vina na osnovi predhodnega testa s kombinacijo bentonita in kazeina ali kombinacijo kremenčevega čistila in želatine ali s sredstvom na osnovi PVPP. V kolikor imamo na razpolago zdrave vinske droži, so le-te zelo dobro čistilo za odpravo milejše oksidacije.   ·      Počasno bistrenje Tudi bistrenje je pri nekaterih vinih počasnejše. Velikokrat je vzrok neporozna posoda, tako lahko pomaga že zračni pretok. Največkrat je potrebno uporabiti ustrezno bistrilo na podlagi predhodnega testa (bentonit ali drugo), tudi v kombinaciji s filtracijo. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina, ki je lahko vse od rahlo meglenega do kalnega stanja. Od bistril lahko uporabimo bentonit ali kremenčevo čistilo in želatino ali pa kombinacijo vseh treh, lahko pa uporabimo tudi drugačne kombinacije. Za uspešno delovanje enoloških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca (odmerki in delovna temperatura vina).   In kakšen je pojav bolezni vina?   ·      Etilacetatni ton Letos srečujemo pogost pojav etilacetatnega tona, bolezni, ki se razvije zaradi povišane vsebnosti ocetne kisline (mošt, mlado vino). Čeprav je bilo grozdje zdravo, se je ocetni cik v grozdnih jagodah ponekod pojavljal kot posledica napada insektov. Take jagode oz. grozdje so morale biti odstranjene. Etilacetatni ton je bolezen vina, ki jo povzročajo divje kvasovke in posredno ocetnokislinske bakterije. V primeru nižje alkoholne stopnje, povišanih hlapnih kislin (ocetna kislina) in ob prisotnosti zraka oz. kisika (O2) se ta bolezen zelo hitro razvije. Prisotna ocetna kislina reagira z etanolom in tvori se etilacetat, vonj vina pa spominja na lepilo, lak za nohte in aceton. Bolezen preprečimo s trganjem zdravega grozdja, primernim žveplanjem nagnitega grozdja, drozge ali mošta, samobistrenjem mošta, dodatkom selekcioniranih kvasovk, z vodenim alkoholnim vrenjem. Če so pretoki pravočasno opravljeni, vino primerno žveplano, uporabljena primerna druga enološka sredstva, polna posoda in čistoča v kleti, ni nevarnosti za pojav etilacetatnega tona. Če pa se bolezen pojavi, se v celoti redko odpravi. Pri blagih zaznavah pomaga čiščenje z zdravimi vinskimi drožmi in bistrenje z bentonitom. Pri močnejših zaznavah pa bolezen ublažimo s kombinacijo tanina in želatine. Po čiščenju je potrebno opraviti še razklično filtracijo, nato pa rezati z drugim vinom.   Spoštovani vinarji! Pozimi je več časa za razmišljanje, zato je prav, da obiščete kakšno predavanje ali seminar, preberete kakšno strokovno branje, revijo ali knjigo in si s tem obogatite znanje za še uspešnejše delo in boljšo kakovost vina.     Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor               Poskrbimo za mlado vino                                       MM   Nasveti Kmetijske svetovalne službe POSKRBIMO ZA MLADO VINO   Lanska lepa jesen nas je prijetno presenetila, saj je omogočila nadpovprečno dozorelost grozdja. Kako so pridelovalci to ponudbo izkoristili, pa je seveda odvisno od cilja, kakšno vrsto, sorto, stil in kakovost vina želijo pridelati. Tako je bilo v letu 2021 možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.   Cilj vinogradnika in vinarja je pridelati in ponuditi dobro vino, zato je potrebno redno spremljanje razvoja vina. Tako mora vsak kletar dobro poznati značilnosti mošta in vina posameznih sort, ki jih neguje. Poznati mora pozitivne lastnosti kakor tudi pomanjkljivosti, napake in bolezni. Za kletarja praktika je senzorična pokušnja, imenovana tudi delovna, najbolj primeren način ugotavljanja stanja vina. Je tudi najbolj hitra in zanesljiva metoda.   Poglejmo, kaj se dogaja v naših kleteh:   ·         V tem času je glavna skrb namenjena spremljanju razvoja mladega vina, seveda pa ne smemo pozabiti na vina starejših letnikov. ·         Poskrbeti moramo, da je posoda, v kateri je vino, vedno polna, dolita, sicer lahko pride do negativnih sprememb (izguba svežine, arome, okusa po zraku, kana ali celo cika). ·         Vino varujemo pred oksidacijo in preverjamo vsebnost prostega žvepla ter na tej osnovi vino primerno dožveplamo, seveda glede na vrsto in stanje vina ter glede na čas točenja oz. prodaje. ·         Pri vinih, kjer še nismo opravili drugega pretoka, ga opravimo. ·         Pri tehnologiji ležanja oz. zorenja vina na finih drožeh (fr. sur lie) je ob redni pokušnji potrebno izvajati redno mešanje – dvigovanje droži, t.i. »battonage«, in dolivati, sicer lahko pride do neželenih procesov.   Ugotavljamo, da se na osnovi pokušanih vin letnika 2021 nekateri vinarji srečujejo s težavami, ki spremljajo mlado vino. Prav zaradi tega želimo opozoriti na nekaj morebitnih težav, ki se lahko pojavijo in negativno vplivajo na kakovost in obstojnost vina. Osnovno vodilo naj bo, da kletar prepreči pogoje za pojav pomanjkljivosti, napak ali bolezni. Če pa se slednje pojavijo, naj pravočasno ukrepa in jih odpravi.   Poglejmo najpogostejše težave, ki se pojavljajo bodisi kot pomanjkljivosti, napake ali bolezni.   Pomanjkljivosti: ·      Pri vinih letnika 2021 je marsikje zaznati previsok ostanek nepovretega sladkorja, ki v okusu deluje neharmonično. To je bodisi posledica zastoja alkoholnega vrenja ali prehitre prekinitve vrenja. Odvečnega sladkorja v vinu se lahko »znebimo« tudi z zvrščanjem s suhim vinom, če je na razpolago. Lahko pa se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali refermentacije s pomočjo kvasovk Saccharomyces bayanus (šampanjske kvasovke) in dodatka "hrane" za kvasovke, ob ustrezni temperaturi za vrenje (15-16 ºC). ·      Pri nekaterih vinih je bilo zaznati grenkobnost vina, ki pa se z lepšanjem da uspešno odpraviti. To lahko opravimo samostojno ali istočasno z bentonitom. Za lepšanje pridejo v poštev pripravki na podlagi želatine, kremenčevega čistila, kazeina, ribjega mehurja, PVPP in druga, če je potrebno. Sedaj opravimo samo popravek (korekturo) lepšanja, kajti nekatera od navedenih sredstev normalno priporočamo dodati že moštu ob razsluzenju. ·      Ponekod je bilo zaznati neharmoničnost vina zaradi izstopajočih skupnih kislin. Skupne kisline lahko uravnavamo s pomočjo biološkega (praviloma do prvega pretoka) ali kemijskega razkisa. Uravnavanje kisline s kemijskim razkisom priporočamo pri vseh vinih, kjer bo kislina izstopala in onemogočala harmoničnost. Kemijski razkis opravimo na podlagi predhodnega testa in najmanj dva meseca pred stekleničenjem vina. V kolikor pa imamo v kleti vina različnih lastnosti, si lahko pomagamo z zvrščanjem (mešanjem). Seveda na podlagi testa, to je predhodnega zvrščanja v malem (na 1 liter).   Napake:   ·      Bekser Pri vinih letnika 2021 opažamo pogost pojav bekserja, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo. Vinska napaka bekser je več ali manj znana vsem. To velja za klasični ali jajčni bekser, katerega vonj spominja na gnila (pokvarjena) jajca. S to obliko bekserja se lahko srečujejo kletarji med alkoholnim vrenjem mošta, predvsem pa pri mladem vinu pred prvim pretokom. Ker je zelo zaznaven, ga hitro odkrijejo, tudi enostavno in uspešno odpravijo s primernim zračenjem in žveplanjem. V zadnjih letih pa se pri vinih vse bolj srečujemo z drugimi oblikami bekserja, s tako imenovanim merkaptanskim bekserjem, ki spominja na čebulo, česen, por, cvetačo, na kuhano zelje, ohrovt in ožgano gumo, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo z ustreznim kozarcem in primerno temperaturo. V kolikor odkrijemo katero od merkaptanskih oblik, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, lahko pa ukrepamo tudi sami. Najprej opravimo test z enim od bakrovih pripravkov (bakrov sulfat ali bakrov citrat), da ugotovimo potrebno količino sredstva za odpravo. Opozorimo naj, da je baker težka kovina, ki lahko preide v vino iz treh virov, in sicer preko korenin iz tal, ostankov fitofarmacevtskih sredstev in preko enoloških sredstev za odpravo bekserja. Zato ne odpravljajmo bekserja brez predhodnega testa v malem. Vinska zakonodaja (pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu, UL RS 43/2004) dopušča uporabo bakrovega sulfata do 1 g/100 l. Količino potrebnega dodatka bakra ali drugega sredstva lahko točno določimo le na podlagi testa (poskus v malem na količini 1 liter ali 10 litrov).   ·      Oksidacija Pri mladem vinu se ta napaka odraža v porjavitvi vina, vonj in okus pa spominjata na suho sadje. Porjavitev nastane zaradi oksidacije taninskih in barvnih snovi. Pri rdečih vinih je porjavenje še hujše zaradi razgradnje rdečih barvnih snovi, ki se izločijo v obliki rjave usedline. Pri zrelih ali starejših vinih pa sta bolj prizadeta vonj in okus vina. Velikokrat se pojavi najprej ton po zraku in šele potem oksidacija. Najenostavnejša kontrola je senzorična pokušnja in zračni test vina. Letos opažamo pogost pojav te napake. Sicer pa je ugotovitev prostega žvepla v vinu za kletarja najpomembnejši podatek. Prosto žveplo lahko ugotavljamo sami, lahko pa ga damo izmeriti v bližnji enološki laboratorij. V kolikor pa oksidacijo zaznamo, vino najprej primerno žveplamo in dolijemo. Po petih dneh kontroliramo vsebnost prostega žvepla. Vino mora imeti vsaj 25 do 35 mg na liter prostega žvepla, odvisno od barve in stila vina. Nato po potrebi opravimo čiščenje vina na osnovi predhodnega testa s kombinacijo bentonita in kazeina ali kombinacijo kremenčevega čistila in želatine ali s sredstvom na osnovi PVPP. V kolikor imamo na razpolago zdrave vinske droži, so le-te zelo dobro čistilo za odpravo milejše oksidacije.   ·      Počasno bistrenje Tudi bistrenje je pri nekaterih vinih počasnejše. Velikokrat je vzrok neporozna posoda, tako lahko pomaga že zračni pretok. Največkrat je potrebno uporabiti ustrezno bistrilo na podlagi predhodnega testa (bentonit ali drugo), tudi v kombinaciji s filtracijo. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina, ki je lahko vse od rahlo meglenega do kalnega stanja. Od bistril lahko uporabimo bentonit ali kremenčevo čistilo in želatino ali pa kombinacijo vseh treh, lahko pa uporabimo tudi drugačne kombinacije. Za uspešno delovanje enoloških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca (odmerki in delovna temperatura vina).   In kakšen je pojav bolezni vina?   ·      Etilacetatni ton Letos srečujemo pogost pojav etilacetatnega tona, bolezni, ki se razvije zaradi povišane vsebnosti ocetne kisline (mošt, mlado vino). Čeprav je bilo grozdje zdravo, se je ocetni cik v grozdnih jagodah ponekod pojavljal kot posledica napada insektov. Take jagode oz. grozdje so morale biti odstranjene. Etilacetatni ton je bolezen vina, ki jo povzročajo divje kvasovke in posredno ocetnokislinske bakterije. V primeru nižje alkoholne stopnje, povišanih hlapnih kislin (ocetna kislina) in ob prisotnosti zraka oz. kisika (O2) se ta bolezen zelo hitro razvije. Prisotna ocetna kislina reagira z etanolom in tvori se etilacetat, vonj vina pa spominja na lepilo, lak za nohte in aceton. Bolezen preprečimo s trganjem zdravega grozdja, primernim žveplanjem nagnitega grozdja, drozge ali mošta, samobistrenjem mošta, dodatkom selekcioniranih kvasovk, z vodenim alkoholnim vrenjem. Če so pretoki pravočasno opravljeni, vino primerno žveplano, uporabljena primerna druga enološka sredstva, polna posoda in čistoča v kleti, ni nevarnosti za pojav etilacetatnega tona. Če pa se bolezen pojavi, se v celoti redko odpravi. Pri blagih zaznavah pomaga čiščenje z zdravimi vinskimi drožmi in bistrenje z bentonitom. Pri močnejših zaznavah pa bolezen ublažimo s kombinacijo tanina in želatine. Po čiščenju je potrebno opraviti še razklično filtracijo, nato pa rezati z drugim vinom.   Spoštovani vinarji! Pozimi je več časa za razmišljanje, zato je prav, da obiščete kakšno predavanje ali seminar, preberete kakšno strokovno branje, revijo ali knjigo in si s tem obogatite znanje za še uspešnejše delo in boljšo kakovost vina.     Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor               Lanska lepa jesen nas je prijetno presenetila, saj je omogočila nadpovprečno dozorelost grozdja. Kako so pridelovalci to ponudbo izkoristili, pa je seveda odvisno od cilja, kakšno vrsto, sorto, stil in kakovost vina želijo pridelati. Tako je bilo v letu 2021 možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.   Cilj vinogradnika in vinarja je pridelati in ponuditi dobro vino, zato je potrebno redno spremljanje razvoja vina. Tako mora vsak kletar dobro poznati značilnosti mošta in vina posameznih sort, ki jih neguje. Poznati mora pozitivne lastnosti kakor tudi pomanjkljivosti, napake in bolezni. Za kletarja praktika je senzorična pokušnja, imenovana tudi delovna, najbolj primeren način ugotavljanja stanja vina. Je tudi najbolj hitra in zanesljiva metoda.   Poglejmo, kaj se dogaja v naših kleteh:   ·         V tem času je glavna skrb namenjena spremljanju razvoja mladega vina, seveda pa ne smemo pozabiti na vina starejših letnikov. ·         Poskrbeti moramo, da je posoda, v kateri je vino, vedno polna, dolita, sicer lahko pride do negativnih sprememb (izguba svežine, arome, okusa po zraku, kana ali celo cika). ·         Vino varujemo pred oksidacijo in preverjamo vsebnost prostega žvepla ter na tej osnovi vino primerno dožveplamo, seveda glede na vrsto in stanje vina ter glede na čas točenja oz. prodaje. ·         Pri vinih, kjer še nismo opravili drugega pretoka, ga opravimo. ·         Pri tehnologiji ležanja oz. zorenja vina na finih drožeh (fr. sur lie) je ob redni pokušnji potrebno izvajati redno mešanje – dvigovanje droži, t.i. »battonage«, in dolivati, sicer lahko pride do neželenih procesov.   Ugotavljamo, da se na osnovi pokušanih vin letnika 2021 nekateri vinarji srečujejo s težavami, ki spremljajo mlado vino. Prav zaradi tega želimo opozoriti na nekaj morebitnih težav, ki se lahko pojavijo in negativno vplivajo na kakovost in obstojnost vina. Osnovno vodilo naj bo, da kletar prepreči pogoje za pojav pomanjkljivosti, napak ali bolezni. Če pa se slednje pojavijo, naj pravočasno ukrepa in jih odpravi.   Poglejmo najpogostejše težave, ki se pojavljajo bodisi kot pomanjkljivosti, napake ali bolezni.   Pomanjkljivosti: ·      Pri vinih letnika 2021 je marsikje zaznati previsok ostanek nepovretega sladkorja, ki v okusu deluje neharmonično. To je bodisi posledica zastoja alkoholnega vrenja ali prehitre prekinitve vrenja. Odvečnega sladkorja v vinu se lahko »znebimo« tudi z zvrščanjem s suhim vinom, če je na razpolago. Lahko pa se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali refermentacije s pomočjo kvasovk Saccharomyces bayanus (šampanjske kvasovke) in dodatka "hrane" za kvasovke, ob ustrezni temperaturi za vrenje (15-16 ºC). ·      Pri nekaterih vinih je bilo zaznati grenkobnost vina, ki pa se z lepšanjem da uspešno odpraviti. To lahko opravimo samostojno ali istočasno z bentonitom. Za lepšanje pridejo v poštev pripravki na podlagi želatine, kremenčevega čistila, kazeina, ribjega mehurja, PVPP in druga, če je potrebno. Sedaj opravimo samo popravek (korekturo) lepšanja, kajti nekatera od navedenih sredstev normalno priporočamo dodati že moštu ob razsluzenju. ·      Ponekod je bilo zaznati neharmoničnost vina zaradi izstopajočih skupnih kislin. Skupne kisline lahko uravnavamo s pomočjo biološkega (praviloma do prvega pretoka) ali kemijskega razkisa. Uravnavanje kisline s kemijskim razkisom priporočamo pri vseh vinih, kjer bo kislina izstopala in onemogočala harmoničnost. Kemijski razkis opravimo na podlagi predhodnega testa in najmanj dva meseca pred stekleničenjem vina. V kolikor pa imamo v kleti vina različnih lastnosti, si lahko pomagamo z zvrščanjem (mešanjem). Seveda na podlagi testa, to je predhodnega zvrščanja v malem (na 1 liter).   Napake:   ·      Bekser Pri vinih letnika 2021 opažamo pogost pojav bekserja, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo. Vinska napaka bekser je več ali manj znana vsem. To velja za klasični ali jajčni bekser, katerega vonj spominja na gnila (pokvarjena) jajca. S to obliko bekserja se lahko srečujejo kletarji med alkoholnim vrenjem mošta, predvsem pa pri mladem vinu pred prvim pretokom. Ker je zelo zaznaven, ga hitro odkrijejo, tudi enostavno in uspešno odpravijo s primernim zračenjem in žveplanjem. V zadnjih letih pa se pri vinih vse bolj srečujemo z drugimi oblikami bekserja, s tako imenovanim merkaptanskim bekserjem, ki spominja na čebulo, česen, por, cvetačo, na kuhano zelje, ohrovt in ožgano gumo, zato priporočamo zelo pozorno pokušnjo z ustreznim kozarcem in primerno temperaturo. V kolikor odkrijemo katero od merkaptanskih oblik, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, lahko pa ukrepamo tudi sami. Najprej opravimo test z enim od bakrovih pripravkov (bakrov sulfat ali bakrov citrat), da ugotovimo potrebno količino sredstva za odpravo. Opozorimo naj, da je baker težka kovina, ki lahko preide v vino iz treh virov, in sicer preko korenin iz tal, ostankov fitofarmacevtskih sredstev in preko enoloških sredstev za odpravo bekserja. Zato ne odpravljajmo bekserja brez predhodnega testa v malem. Vinska zakonodaja (pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu, UL RS 43/2004) dopušča uporabo bakrovega sulfata do 1 g/100 l. Količino potrebnega dodatka bakra ali drugega sredstva lahko točno določimo le na podlagi testa (poskus v malem na količini 1 liter ali 10 litrov).   ·      Oksidacija Pri mladem vinu se ta napaka odraža v porjavitvi vina, vonj in okus pa spominjata na suho sadje. Porjavitev nastane zaradi oksidacije taninskih in barvnih snovi. Pri rdečih vinih je porjavenje še hujše zaradi razgradnje rdečih barvnih snovi, ki se izločijo v obliki rjave usedline. Pri zrelih ali starejših vinih pa sta bolj prizadeta vonj in okus vina. Velikokrat se pojavi najprej ton po zraku in šele potem oksidacija. Najenostavnejša kontrola je senzorična pokušnja in zračni test vina. Letos opažamo pogost pojav te napake. Sicer pa je ugotovitev prostega žvepla v vinu za kletarja najpomembnejši podatek. Prosto žveplo lahko ugotavljamo sami, lahko pa ga damo izmeriti v bližnji enološki laboratorij. V kolikor pa oksidacijo zaznamo, vino najprej primerno žveplamo in dolijemo. Po petih dneh kontroliramo vsebnost prostega žvepla. Vino mora imeti vsaj 25 do 35 mg na liter prostega žvepla, odvisno od barve in stila vina. Nato po potrebi opravimo čiščenje vina na osnovi predhodnega testa s kombinacijo bentonita in kazeina ali kombinacijo kremenčevega čistila in želatine ali s sredstvom na osnovi PVPP. V kolikor imamo na razpolago zdrave vinske droži, so le-te zelo dobro čistilo za odpravo milejše oksidacije.   ·      Počasno bistrenje Tudi bistrenje je pri nekaterih vinih počasnejše. Velikokrat je vzrok neporozna posoda, tako lahko pomaga že zračni pretok. Največkrat je potrebno uporabiti ustrezno bistrilo na podlagi predhodnega testa (bentonit ali drugo), tudi v kombinaciji s filtracijo. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina, ki je lahko vse od rahlo meglenega do kalnega stanja. Od bistril lahko uporabimo bentonit ali kremenčevo čistilo in želatino ali pa kombinacijo vseh treh, lahko pa uporabimo tudi drugačne kombinacije. Za uspešno delovanje enoloških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca (odmerki in delovna temperatura vina).   In kakšen je pojav bolezni vina?   ·      Etilacetatni ton Letos srečujemo pogost pojav etilacetatnega tona, bolezni, ki se razvije zaradi povišane vsebnosti ocetne kisline (mošt, mlado vino). Čeprav je bilo grozdje zdravo, se je ocetni cik v grozdnih jagodah ponekod pojavljal kot posledica napada insektov. Take jagode oz. grozdje so morale biti odstranjene. Etilacetatni ton je bolezen vina, ki jo povzročajo divje kvasovke in posredno ocetnokislinske bakterije. V primeru nižje alkoholne stopnje, povišanih hlapnih kislin (ocetna kislina) in ob prisotnosti zraka oz. kisika (O2) se ta bolezen zelo hitro razvije. Prisotna ocetna kislina reagira z etanolom in tvori se etilacetat, vonj vina pa spominja na lepilo, lak za nohte in aceton. Bolezen preprečimo s trganjem zdravega grozdja, primernim žveplanjem nagnitega grozdja, drozge ali mošta, samobistrenjem mošta, dodatkom selekcioniranih kvasovk, z vodenim alkoholnim vrenjem. Če so pretoki pravočasno opravljeni, vino primerno žveplano, uporabljena primerna druga enološka sredstva, polna posoda in čistoča v kleti, ni nevarnosti za pojav etilacetatnega tona. Če pa se bolezen pojavi, se v celoti redko odpravi. Pri blagih zaznavah pomaga čiščenje z zdravimi vinskimi drožmi in bistrenje z bentonitom. Pri močnejših zaznavah pa bolezen ublažimo s kombinacijo tanina in želatine. Po čiščenju je potrebno opraviti še razklično filtracijo, nato pa rezati z drugim vinom.   Spoštovani vinarji! Pozimi je več časa za razmišljanje, zato je prav, da obiščete kakšno predavanje ali seminar, preberete kakšno strokovno branje, revijo ali knjigo in si s tem obogatite znanje za še uspešnejše delo in boljšo kakovost vina.     Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor                                                              

Tue, 11. Jan 2022 at 14:51

310 ogledov

Kaj kmetom prinaša PKP 10?
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19 je podlaga za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije. PKP 10 tako poleg solidarnostnega dodatka za upokojence, katerih pokojnina znaša manj kot 714 €, ponovno uvaja pomoč podeželju v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka, ki bo izplačan nosilcem ali članom kmetije, ki so dopolnili 65 let, imajo stalno prebivališče v RS in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence. Prav tako njihovi obdavčljivi dohodki v letu 2021 niso presegli 591,20 evra. Pridobitev enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb ni avtomatična, vlagatelji morajo najkasneje do 31. januarja 2022 oddati vlogo. Vloga je na voljo tudi na spletni strani strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ali se glede tega obrnete na svojega kmetijskega svetovalca. Vloga mora biti izpolnjena čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami ter poslana priporočeno po pošti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana s pripisom: »VLOGA ZA ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK« ali na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si s skeniranim podpisom. Plusi PKP 10Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je dosegla, da se v PKP 10 kmetijstvo izenačuje z drugimi sektorji. Tako prinaša finančno pomoč pri nakupu hitrih antigenskih testov, ki jo med drugim lahko pridobijo tudi kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Ukrep velja od novembra 2021 do konca januarja 2022 z možnostjo podaljšanja s sklepom Vlade RS. Izplačilo pomoči bo potekalo prek informacijskega sistema FURS, in sicer na podlagi predhodne izjave upravičencev. Pomembno izenačitev kmetijskega sektorja z drugimi sektorji predstavlja tudi pravica do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali višje sile zaradi varstva otroka, ki je bil sicer sočasno uzakonjen v okviru drugega zakona. Pravico do povračila bodo imeli kmetje, ki so obvezno ali prostovoljno vstopili v sistem socialnih zavarovanj na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka bo znašala 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 in 750 evrov za cel mesec, ko ni bilo možno opravljati dela zaradi višje sile. Povračilo se lahko uveljavlja za karanteno, odrejeno od 1. julija 2021 do 31. januarja 2022, vendar mora biti vloga oddana do 15. januarja, za obdobje od 1. januarja do 28. februarja 2022 pa v 15 dneh od pridobitve dokazila o karanteni ali višji sili oziroma najkasneje do 15. marca 2022. Zaradi omejitev se do 30. junija 2022 podaljšuje veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s sredstvi za varstvo rastlin ter potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje teh sredstev. Minusi PKP 10 Sprejet ni bil predlog KGZS za davčno oprostitev prejetih sektorskih pomoči, ki so glede na obstoječo zakonodajo obdavčljive. To pomeni, da so vsi prejemniki pomoči, ki so glede na določbe ZDoh-2 obdavčeni pavšalno, dodatno finančno obremenjeni. Prav tako ni bil sprejet predlog za razbremenitev nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki plačujejo tako imenovan pavšalni zdravstveni prispevek. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic (gre za osebe, ki niso kmečki zavarovanci, torej tudi upokojenci), so iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje letno obremenjeni z več kot 460 evri. Glede upravičenosti finančne pomoči pri nakupu hitrih antigenskih testov nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje, pa bo zbornica zaprosila za tolmačenje Finančno upravo RS. Pomembna izenačitev kmetijstva z ostalimi gospodarskimi panogami bi bila prav tako s strani KGZS predlagana pravica do kratkotrajne odsotnosti - 3 dni bolniške brez obiska zdravnika. Žal PKP 10 to možnost daje le zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne pa tudi samostojnim zavezancem za prispevke, kamor sodijo tudi kmetje, obrtniki in drugi. Gre za ureditev, ki je po mnenju zbornice diskriminatorna.

Mon, 10. Jan 2022 at 14:21

492 ogledov

Čestitke za izjemen uspeh - nova sorta ajde Hajdoše je potrjena!
Le zakaj hektarski pridelki ajde ostajajo nizki, v povprečju le okrog 500 kg/ha, in so močno odvisni od letine? Zakaj se pridelek pri večini drugih poljščin z leti veča, pri ajdi pa prav nič? Kako to, da hrana iz te čudovite rastline ni večkrat na naših jedilnikih? Ta in druga vprašanja so se zastavljala Ivanu Brodnjaku, inž. kmetijstva, ki ga je vselej ljubiteljsko zanimala tudi genetika. In to znanost je v praksi resno preizkušal prav pri ajdi. Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih je ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel je pregledovati posevke v okolici in zbirati atipične rastline. Prvo leto je imel posejanih kar 56 vzorcev in v posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Sledila je selekcija, izolacija in odbira, kar je pri ajdi še posebej zahtevno, ker je povsem tujeprašna rastlina. To pomeni, da če posejemo skupaj seme samo od ene rastline, te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo.  Nova sorta ajde Hajdoše se močno razlikuje od obstoječih sort po debelini zrnja, razvejanosti in zaključenosti cvetov - storžkov. Potrjena je bila decembra 2021, avtorja Ivana Brodnjaka pa so s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je izdala potrdilo, o tem obvestili prav na njegov rojstni dan, 17. decembra. Ivan Brodnjak, ki je vzdrževalec te nove sorte ajde Hajdoše, je predlani jeseni pridelal 16 kg semena, ki ga je lani posejal 20. aprila ter požel sredi junija. Zatem je seme na isto površino posejal še enkrat, sredi oktobra pa je sledila druga žetev. Skupni lanski pridelek nove sorte ajde Hajdoše pa je neverjetnih 6 ton semena. Čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v prihodnje! 

Fri, 7. Jan 2022 at 14:15

421 ogledov

Manj gnojenja, manj pridelka - druge logike ni!
Po pripovedovanju in izkušnjah kmetov se bo zelo velika podražitev mineralnih gnojil precej poznala tako na pridelkih žit in drugih poljščin na poljedelskih kmetijah kot na pridelku koruze na živinorejskih kmetijah. Za okvirna predvidevanja, za koliko bodo manjši pridelki najpomembnejših žit, kako se bo to odrazilo na kakovosti pridelka ter za koliko naj bi bili manjši pridelki koruze za zrnje in za silažo brez osnovnega gnojenja in dognojevanja z mineralnimi gnojili, smo povprašali dr. Igorja Šantavca iz Biotehniške fakultete, oddelek za agronomijo. Takole nam je odgovoril: "Visoke cene mineralnih gnojil, predvsem dušika, bodo nekatere pridelovalce napeljale k njihovi manjši uporabi. Če ne bo motena dobava dušikovih gnojil, pretirano »varčevanje« z dušikovimi gnojil pri pridelavi ozimnih žit ni smiselno. Po trenutnih cenah je povprečna cena 1 kg N okrog 2 €, kar pomeni pri porabi 150 kg N za dognojevanje 300 €/ha. V začetku avgusta 2021 je bila cena krušne pšenice na dunajski borzi 210 €/t, ob koncu leta pa 320 €/t. Ob pridelku 6 t krušne pšenice na hektar bi pri avgustovski ceni pšenice strošek mineralnega dušika predstavljal okrog 24 % prihodka, pri decembrski ceni pa  samo 16 %. Vzrok za pričakovane manjše pridelke žit v Sloveniji pri žetvi 2022 so lahko na splošno pozne setve v jeseni 2021. Žita so slabše razvita in bodo potrebovala zgodnje prvo dognojevanje z malo večjimi odmerki mineralnega N tudi zaradi zagotavljanja primerne gostote posevkov. Po francoskih podatkih naj bi zmanjšanje gnojenja pšenice z dušikom iz 180 kg na 150 kg/ha, torej za 30 kg, zmanjšalo pridelek za 5 %, pri zmanjšanju gnojenja z dušikom za 100 kg/ha pa se zmanjša pridelek za 24 %. Predvidevamo lahko, da se bo pri manjšem gnojenju pšenice poslabšala tudi kakovost pridelane pšenice. To bo na skupnem trgu EU povečalo ponudbo krmnih žit, kar bo lahko pripeljalo do pritiska na ceno koruze v jeseni 2022. Po navedbah portala agrarheute.de ima pridelava koruze za zrnje trenutno največje pokritje med vsemi jarimi poljščinami ob upoštevanju trenutnih tržnih cen pridelka in cene inputov, ki so potrebni za pridelavo. Kaj pa letošnja pridelava koruze? Do setve koruze in gnojenja le-te je še nekaj mesecev. Le, če se bo proizvodnja dušika v EU in s tem ponudba gnojil na trgu povečala, se bo mogoče zmanjšala tudi cena gnojil. Neznanka je tudi gibanje cen zemeljskega plina, ki je najpomembnejša surovina pri izdelavi dušikovih gnojil. Ob tem pridelovalci ne smejo pozabiti, da kontrola rodovitnosti tal in jemanje hitrih nitratnih testov za določanje gnojilnih odmerkov dušika ni le kljukica za izpolnjevanje pogojev KOPOP ukrepov, ampak je pripomoček za zmanjšanje porabe gnojil in s tem stroškov ob istočasnem vzdrževanju količine pridelkov. Na izkoristek dodanih hranil z gnojenjem vplivajo tudi struktura tal, pH tal, vsebnost organske snovi, mikrobiološka aktivnost v tleh, o čemer smo v preteklosti že pisali. Večina lastnosti tal je v veliki meri odvisna tudi od obdelave tal ob ustrezni vlažnosti tal. Tla obdelujmo, ko je za to primeren čas, in ne ko imamo mi čas. Mogoče bo visoka cena mineralnega dušika koga napeljala k setvi zrnatih stročnic. Ob tem ne smemo pozabiti, da imajo posamezne vrste zrnatih stročnic specifične zahteve za lastnosti tla. Grah ni primeren za težka, mokra in strukturno slaba tla. Soja uspeva najboljše na srednje težkih tleh z dobro zadrževalno sposobnostjo za vodo. Ob tem ne smemo pozabiti, da če želimo izkoristiti fiksacijo dušika, lahko na dobro založenih tleh popolnoma izpustimo gnojenje z mineralnim dušikom, ter ne pozabimo na inokulacijo semena pred setvijo. Fiksacija dušika pri stročnicah je najbolj uspešna v tleh z nevtralno reakcijo."  
Teme
reja perutnine kokoši perutninarstvo Ptice influenca MKGP uprava za varno hrano

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Opozorilo pred ponovnimi pojavi aviarne influence