Kmetija Ložar iz Jelš pri Leskovcu pri Krškem je zadnja izvorna reja prašičev krškopoljske pasme, v kontrolo prireje se je vključila leta 2002.

Med leti 1973 in 1990 je bila reja te pasme prašičev prepovedana. Na kmetiji Ložar so se razmeram upirali tako, da so imeli pred vhodnimi vrati vedno prislonjene vile – iz navade in v opozorilo morebitnim neželenim obiskom inšpektorjev. Če bi namreč odkrili krškopoljske prašiče, bi izvedli kastracijo takrat nezakonitega merjasca, prijavitelj pa bi prejel denarno nagrado.

Od prepovedane reje do zgodbe o uspehu

Danes vemo, da je krškopoljski prašič za rejo in predelavo zelo zanimiva pasma, saj se zlahka prilagaja na različne pogoje reje, tako na travniku kot tudi v hlevu. Če si rejec želi mesnatega krškopoljskega prašiča, ga krmi omejeno z izravnanim krmnim obrokom. Če si želi zamaščenega krškopoljca za belo lardo slanino, mast ali ocvirke, pa v krmnem obroku poveča delež energije in krmi prašiče po volji. Ob običajnem krmljenju pa je razmerje slanine in mišičnega tkiva idealno za klasične kmečke koline – za izdelavo klobas, salam, krvavic in drugih izdelkov. Meso teh prašičev je že v preteklosti slovelo kot sočno, mehko, aromatično.

Reje krškopoljskega prašiča so razporejene po celotni Sloveniji. Pasma pridobiva ugled tudi pri potrošnikih zaradi ugodnejšega razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.

Na fotografiji, ki jo je posnela Adrijana Božič, so prašiči krškopoljske pasme na kmetiji Ložar, zanimivosti o krškopoljcih nekdaj in danes pa je povedal Andrej Kastelic, tajnik in strokovni vodja Društva rejcev krškopoljskih prašičev.

P(O)STANITE NAŠ ZVESTI NAROČNIK in izkoristite številne naročniške prednosti.