Vreme Naročite se
Namesto ponosni gospodarji le ponižani hlapci?
"Ali bomo morali zapeljati naše traktorje še kam drugam, ne le na polja, travnike in vinograde. Upam, da bomo pri tem enotni, sicer bomo nekoč ponosni gospodarji le še ponižani hlapci. Od blaginje do lakote je namreč lahko zelo kratka pot."
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Maribor, moje mesto

Četrtek, 25. november 2021 ob 08:37

Odpri galerijo

"Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti," za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.

"Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja?

Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen.

Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane?

Trenutnim svetovnim trendom bi moral nov predlog SKP slediti in tudi narekovati močno povišanje samooskrbe in prehranske varnosti.

Vsa sredstva bi morali tako razporediti, da bi prejemniki povečali pridelavo hrane. Postavljamo pa same omejitve in podpiramo ukrepe, ki pod izgovori domnevnega naravovarstva predvsem zmanjšujejo pridelavo hrane.

Predlog nove SKP praktično sploh ne predvideva ali narekuje večje pridelave hrane ter posledično večje samooskrbe z doma pridelano hrano. Cilj nove SKP mora v vseh ukrepih jasno definirati, da bomo v Sloveniji v novem programskem obdobju povečali samooskrbo za toliko, kot je potrebno, da v primeru zapore meja Slovenija ne bo lačna. EU nam dopušča, da sami postavimo cilje, ki jih bomo morali izpolnjevati in jih zagovarjati.

Hrana postaja strateško orožje, mi pa na napačen način razmišljamo o zeleni arhitekturi in okolju. Slovensko kmetijstvo kmetuje na tradicionalni način in ne uničuje okolja, kot mu nekateri pripisujejo. Slovenski kmet ni brezbrižen do okolja, ampak ga varuje in ohranja.

Enotno plačilo je prenizko

Novi predlog SKP ima še zmeraj preveč ukrepov, je zapleten, enotno plačilo po hektarju je prenizko. Predlagali smo 190 evrov ali več (npr. Avstrija ima predlog okrog 250 evrov) in ni prav, da se znižuje. Zagotovljena dodatna sredstva za SOPO v višini 60 milijonov evrov bi morali vrniti nazaj za enotno plačilo po hektarju. Negativne liste ne potrebujemo, če je sprejeta definicija »pravi kmet«, ker samo on lahko prejme plačila. Če pa ostaja lista, je vanjo treba vključiti vse, ki ne kmetujejo ter seveda tudi nacionalne parke.

Zdaj je zadnji čas, da v novem programskem obdobju podpremo male in srednje velike kmetije ter jim omogočimo prenovo ter posodobitev, da se prilagodijo novim zahtevam. V zadnjih obdobjih le-te niso bile deležne investicijskih podpor, podpirali smo samo velike kmetije. Zakaj je treba ponovno velikim namenjati toliko pozornosti, saj so že podprte in predstavljajo urejena gospodarstva. O programu OMD ne bi pisal, ker še ni dorečen, še posebno ne točkovanje.

Brez jasnih izračunov programa ne smemo sprejeti. Podpiram tudi predlog Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), da je NUJNO treba zagotoviti dodatna sredstva, minimalno v višini 380 milijonov evrov.

Spoštovani, od blaginje do lakote je lahko zelo kratka pot in se po njej hitro pride.

Žal se slovenski odločevalci kmetijske politike tega premalo zavedajo. Načrt SKP za obdobje 2023–2027 je odločilen dokument za kmetijstvo za naslednjih 10 let. Kmetijstvo Slovenije in EU mora posamezniku zagotavljati prehransko varnost, samooskrbo z lokalno, doma pridelano hrano ter krepiti družinske kmetije, spodbujati mlade, da ostanejo na kmetijah in ohranjati obdelano ter poseljeno podeželje."

Sedanja nesprejemljiva vsebina predloga SKP, pravkar sprejeti proračun s kmetijskim delom, ki napoveduje životarjenje večine kmetov, in drobiž za kmetijstvo pri načrtu za okrevanje in odpornost nakazujejo, da bomo morali zapeljati naše traktorje še kam drugam, ne le na polja, travnike in vinograde. Upam, da bomo pri tem enotni, sicer bomo nekoč ponosni gospodarji le še ponižani hlapci.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 18. May 2022 at 08:04

0 ogledov

Atraktivno zalivanje s cisterno
V Sneberjah, ob ljubljanski obvoznici, kmetje pridno pridelujejo zelenjavo in ustrezno poskrbijo tudi za vodo. Če ni namakalnega sistema, se je treba znajti in nove sadike zalivati drugače. S kanglico na veliki njivi ne gre, traktorska cisterna pa je super ideja. Včeraj zvečer je Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta takole ujel v fotoaparat atraktivno zalivanje s cisterno. Kmetu želimo uspešno pridelavo in dobro prodajo pridelka.

Tue, 17. May 2022 at 11:45

455 ogledov

Zakaj se še vedno ne ve, kdo bo kmetijski minister?
Po volitvah smo v Kmečkem glasu pisali, za kaj vse bi moral v dobro kmetijstva poskrbeti novi kmetijski minister. Nalog in pričakovanj ni malo, imenom, ki so krožila, pa so sledili kometarji o strokovnosti, sposobnostih, političnih računicah ... Za kar nekaj ministrskih stolčkov se je zelo hitro vedelo, kdo jih bo zasedel, o kmetijskem ninistru oz. ministrici pa se - tri tedne po volitvah - vse manj govori. Sprašujemo se, zakaj? Je ministrovanje kmetom in kmetijstvu prezahtevno? Je nezaželeno? Bi bilo komu celo pod častjo biti kmetijski minister? Je v panogi nakopičenih preveč težav? Ja samooskrba s hrano kljub krizam tako nepomembna? Bo v novi vladi na tistem mestu, kot je pri imenovanju - pri koncu? Kaj menite? In kaj vseeno menite, kdo bo novi kmetijski minister, ki bo znal zaorati tudi ledino in orati tako, da bodo polja rodila ...?

Tue, 17. May 2022 at 07:53

148 ogledov

V času krize boljša prodaja mlečnih izdelkov
Člani Govedorejskega društva Dr. Janez Verbič iz Vrhnike so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Istro. Ogledali so si živinorejsko kmetijo Silvana Orbanića v bližini Pazina, kjer se ukvarjajo z rejo krav molznic rjave pasme. Trenutno imajo 130 živali, molzejo pa 65 krav. Kot poroča Ana Pečjak, kmetijska svetovalka iz Vrhnike, jih krmijo samo s senom, travo, lucerno in žiti. Imajo 70 hektarjev zemlje v najemu, v lasti pa 15 hektarjev. Krave domujejo na globokem nastilju, slamo za nastilj kupujejo. Telice imajo tudi izpust na bližnjo površino. V hlevu delajo tri osebe. Imajo svojo sirarno, v kateri so zaposlene tri osebe. Izdelujejo jogurt, skuto in različne vrste sira: poltrda sira Škripavac in Poljanac ter trdi sir Težak (podoben parmezanu). Poleti izdelujejo tudi mocarelo. Njihovi jogurti so znani po svojih nenavadnih okusih: kava, stracciatella, vanilija, jabolko, marelice …, čeprav proizvajajo tudi standardne okuse, kot so jagode, borovnice, breskve … Sire izdelujejo na tradicionalen način iz nepasteriziranega mleka, zato je okus povsem drugačen, veliko bolj intenziven kot pri industrijskih sirih. Tradicionalni nepasterizirani siri vsebujejo za človeka zdrave bakterije in encime, ki so pomembni za vzdrževanje zdrave črevesne flore in imunosti. Mleko, jogurte in sire prodajajo na družinski kmetiji, na domu, odprli pa so tudi trgovino v Pazinu, kjer je zaposlena ena oseba. V času zdravstvene krize jim je prodajo uspelo celo povečati s pomočjo prodaje preko interneta in dostave na dom. Molzejo dvakrat na dan po štiri ure, šest krav naenkrat, molzišče je ribja kost. Namolzejo okrog 1200 litrov dnevno, mleko vsebuje 4,1 % mlečnih maščob in 3,7 % beljakovin. Bikce čim prej po rojstvu prodajo, teličke pa ostanejo v čredi za naprej. Imajo bika za osemenjevanje, ki prihaja iz OC Nova Gorica.

Fri, 13. May 2022 at 10:03

235 ogledov

Zakaj pol manjša pomoč tistim, ki nasadov nimajo zavarovanih?
Sadjarji in vinogradniki opozarjajo na nekatere nepravilnosti v odločbah za povračilo škode po pozebi v letu 2021 in zahtevajo pojasnila glede višine izplačil. Zbrane pomisleke in predloge je KGZS posredovala na kmetijsko ministrstvo. Sadjarji in vinogradniki pozdravljajo, da je prišlo do izplačila škod, vendar so razočarani zaradi odločitve, da se upravičencu, ki ni sklenil kmetijskega zavarovanja, upravičena pomoč zmanjša za 50 %. Ta odločitev se jim zdi nesprejemljiva in protiustavna. To utemeljujejo z dejstvom, da zavarovanci za kritje škode dobijo precej več kot nezavarovanci. Zavarovancem država krije polovico zavarovalne premije, s strani zavarovalnice dobijo izplačano odškodnino, poleg tega pa jim država še pokrije izpad prihodka 100 % višje kot nezavarovancem. Pri tem se ne upošteva dejstva, da številni kmetje zaradi previsokih premij ne zmorejo kriti stroška zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje, kljub subvencioniranju premije s strani države. Država bi morala enako ščititi vse pridelovalce hrane in ne s pristopom manjšega povračila škode nezavarovancem kaznovati tistih, ki niso zmogli plačila zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje.

Fri, 13. May 2022 at 08:34

683 ogledov

Baliranje prve košnje v polnem teku
Klemen Piškur iz Luč, občina Grosuplje, je delaven, sposoben in prijazen mladi kmet, ki je včeraj baliral prvo košnjo v Žalni. Bravo zanj in druge mlade kmete, ki znajo poprijeti za vsako delo! V teh dneh ga ni manjkalo na travnikih, kjer so brnele traktorske kosilnice, zgrabljalniki in balirke. Prva košnja je sicer letos kakšnih 10 dni poznejša, saj je trava spomladi zaradi suše in nizkih nočnih temperatur zelo počasi rasla, a prvi dež in otoplitev sta naredila svoje. Bale je zato videti na številnih travnikih.

Thu, 12. May 2022 at 12:09

808 ogledov

So izračuni katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč pravilni?
V teh dneh lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč prejemajo odločbe o davčni osnovi od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021, ki vključuje tudi odmero pristojbine za gozdne ceste. Na KGZS so prejeli več vprašanj članov glede katastrskega dohodka (KD) za leto 2021, ki je osnova za izračun nekaterih dajatev, prispevkov in pristojbin. Ugotovili so, da gre pri zvišanju KD od gozdnih zemljišč za preveliko razliko med letoma 2020 in 2021. KD gozdnih zemljišč je zaradi upoštevanja ZUKD-2, končanja prehodnega obdobja postopnega zviševanja KD in končanja interventnega 50-odstotnega znižanja katastrskega dohodka na podlagi protikoronskega zakona ZIUPOPDVE višji v primerjavi s preteklimi leti. Vendar pa na podlagi analiz nekaj kmetij z gozdovi menijo, da gre za prevelika oziroma nepričakovana povišanja KD za gozdove.Zato so Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), ki izračunava KD, pozvali, da preveri pravilnost vhodnih podatkov in jim posreduje njihove ugotovitve o morebitnih razlogih za zvišanje KD za gozdna zemljišča za leto 2021. Hkrati pričakujejo, da bo v primeru napake pri izračunu FURS odpravil napako po uradni dolžnosti. Zato KGZS poziva člane, da s plačilom obveznosti še počakajo, o ugotovitvah in odločitvah uradnih organov pa jih bodo sproti obveščali.Na KGZS opozarjajo tudi na odmerno stopnjo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Katastrski dohodek se je v obdobju 2017–2020 zvišal, pri čemer je odmerna stopnja ostala nespremenjena (14,7 % od KD gozdnih zemljišč, ki so v zasebni lasti, 6. člen uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest). Lastnikom gozdnih zemljišč se je obveznost iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest bistveno povišala.Sredstva za vzdrževanje in novogradnje gozdnih cest so nujna, kljub temu pa na KGZS dvomijo v ustreznost rešitve, da večinsko povečanje zneskov za vzdrževanje gozdnih cest nosijo lastniki gozdov. Zato predlagajo spremembo sistema pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki bo ob vzdržnem financiranju gozdnih prometnic predstavljal manjšo finančno obremenitev za lastnike gozdov.
Teme
strateški načrt SKP samooskrba pridelava hrane cene

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Namesto ponosni gospodarji le ponižani hlapci?