Vreme Naročite se
Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!
V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je v Laškem in prek spletnih medijev potekal 36. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 24. november 2021 ob 08:26

Odpri galerijo

Anton Jagodic, vodja JSKS, je izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in sleherni omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu.

Nove naloge zahtevajo tudi več sredstev

»Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

»Kmetom se postavljajo vse večje zahteve, zato vztrajamo pri tem, da je treba v drugem stebru za kmetijstvo nameniti več denarja. Na koncu ne pozabimo, da smo se danes zbrali zato, da opozorimo na pomembno vlogo  JSKS pri prenosu znanja v prakso. Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!« je zaključil predsednik KGZS.

Pomen JSKS je izpostavil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. »Pomembno je vaše strokovno delo in sodelovanje pri pripravi SN. Pri tem so ključni izzivi izboljšanje položaj pridelovalcev v verigi od njive do mize, ohranjanje biodiverzitete, zelena arhitektura in okrepitev položaja gozdarstva v strateškem načrtu.« Povzel je tudi nekaj glavnih poudarkov in odprtih vprašanj, ki se še usklajujejo v okviru SN in poudaril: »Ni boljše kmetijske politike brez v to tesno vpete Javne službe kmetijskega svetovanja.«

V nadaljevanju je o pripravah strateškega načrta (SN) na ravni EU spregovoril
Michael Pielke, vodja enote, DG AGRI pri Evropski komisiji. Ključne poudarke in nekatere podrobnosti slovenskega strateškega načrta SKP je predstavil Branko Ravnik z MKGP.

Stališča KGZS pa je povzel njen direktor Janez Pirc. Povedal je, da je bila KGZS pri pripravi SN premalo vključena, a vendar pripravila kakovosten nabor predlogov. »S pripravo naj se ne hiti, poudarek naj bo na kakovosti dokumenta. KGZS si je ves čas prizadevala, da bi bili pogoji za koriščenje sredstev taki, da bi jih lahko koristilo čim večje število kmetij, kar bo prispevalo k obdelanosti in poseljenosti podeželja,« je povedal Pirc in med drugim izpostavi tudi nujnost vzpostavitve dodatnega gozdarskega svetovanja na ekonomskem področju. »Če želimo okrepiti strokoven pristop naših kmetijskih svetovalcev, mora biti sistem izvajanja SN administrativno enostaven in digitaliziran v največji možni meri,« je zaključil direktor KGZS.

Nadaljevanje posveta je bilo namenjeno izboljšanju prenosa znanja v prakso, kaj bo na tem postorila JSKS in kako bo prenos znanja podprt v okviru SN 2023-2027. Predstavljeno je bilo stanje v slovenskem kmetijstvu v letu 2020 in prve napovedi za leto 2021.

Predstavitev EIP projektov

Posvet se je nadaljeval v torek in je bil združen z dogodkom Evropskega partnerstva za inovacije – EIP v soorganizaciji z MKGP. V dopoldanskem delu so bili predstavljeni projekti EIP, ki so v začetni fazi izvajanja. Vsebine naslavljajo okoljske vsebine v povezavi z gnojenjem, vinogradništvom, govedorejo, reciklažo folije v kmetijstvu, več projektov je na temo ohranjanja biodiverzitete in biotske raznovrstnosti. Popoldanski del pa je bil namenjen projektom, ki so v zaključni fazi izvajanja.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 18. May 2022 at 08:04

0 ogledov

Atraktivno zalivanje s cisterno
V Sneberjah, ob ljubljanski obvoznici, kmetje pridno pridelujejo zelenjavo in ustrezno poskrbijo tudi za vodo. Če ni namakalnega sistema, se je treba znajti in nove sadike zalivati drugače. S kanglico na veliki njivi ne gre, traktorska cisterna pa je super ideja. Včeraj zvečer je Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta takole ujel v fotoaparat atraktivno zalivanje s cisterno. Kmetu želimo uspešno pridelavo in dobro prodajo pridelka.

Tue, 17. May 2022 at 11:45

455 ogledov

Zakaj se še vedno ne ve, kdo bo kmetijski minister?
Po volitvah smo v Kmečkem glasu pisali, za kaj vse bi moral v dobro kmetijstva poskrbeti novi kmetijski minister. Nalog in pričakovanj ni malo, imenom, ki so krožila, pa so sledili kometarji o strokovnosti, sposobnostih, političnih računicah ... Za kar nekaj ministrskih stolčkov se je zelo hitro vedelo, kdo jih bo zasedel, o kmetijskem ninistru oz. ministrici pa se - tri tedne po volitvah - vse manj govori. Sprašujemo se, zakaj? Je ministrovanje kmetom in kmetijstvu prezahtevno? Je nezaželeno? Bi bilo komu celo pod častjo biti kmetijski minister? Je v panogi nakopičenih preveč težav? Ja samooskrba s hrano kljub krizam tako nepomembna? Bo v novi vladi na tistem mestu, kot je pri imenovanju - pri koncu? Kaj menite? In kaj vseeno menite, kdo bo novi kmetijski minister, ki bo znal zaorati tudi ledino in orati tako, da bodo polja rodila ...?

Tue, 17. May 2022 at 07:53

148 ogledov

V času krize boljša prodaja mlečnih izdelkov
Člani Govedorejskega društva Dr. Janez Verbič iz Vrhnike so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Istro. Ogledali so si živinorejsko kmetijo Silvana Orbanića v bližini Pazina, kjer se ukvarjajo z rejo krav molznic rjave pasme. Trenutno imajo 130 živali, molzejo pa 65 krav. Kot poroča Ana Pečjak, kmetijska svetovalka iz Vrhnike, jih krmijo samo s senom, travo, lucerno in žiti. Imajo 70 hektarjev zemlje v najemu, v lasti pa 15 hektarjev. Krave domujejo na globokem nastilju, slamo za nastilj kupujejo. Telice imajo tudi izpust na bližnjo površino. V hlevu delajo tri osebe. Imajo svojo sirarno, v kateri so zaposlene tri osebe. Izdelujejo jogurt, skuto in različne vrste sira: poltrda sira Škripavac in Poljanac ter trdi sir Težak (podoben parmezanu). Poleti izdelujejo tudi mocarelo. Njihovi jogurti so znani po svojih nenavadnih okusih: kava, stracciatella, vanilija, jabolko, marelice …, čeprav proizvajajo tudi standardne okuse, kot so jagode, borovnice, breskve … Sire izdelujejo na tradicionalen način iz nepasteriziranega mleka, zato je okus povsem drugačen, veliko bolj intenziven kot pri industrijskih sirih. Tradicionalni nepasterizirani siri vsebujejo za človeka zdrave bakterije in encime, ki so pomembni za vzdrževanje zdrave črevesne flore in imunosti. Mleko, jogurte in sire prodajajo na družinski kmetiji, na domu, odprli pa so tudi trgovino v Pazinu, kjer je zaposlena ena oseba. V času zdravstvene krize jim je prodajo uspelo celo povečati s pomočjo prodaje preko interneta in dostave na dom. Molzejo dvakrat na dan po štiri ure, šest krav naenkrat, molzišče je ribja kost. Namolzejo okrog 1200 litrov dnevno, mleko vsebuje 4,1 % mlečnih maščob in 3,7 % beljakovin. Bikce čim prej po rojstvu prodajo, teličke pa ostanejo v čredi za naprej. Imajo bika za osemenjevanje, ki prihaja iz OC Nova Gorica.

Fri, 13. May 2022 at 10:03

235 ogledov

Zakaj pol manjša pomoč tistim, ki nasadov nimajo zavarovanih?
Sadjarji in vinogradniki opozarjajo na nekatere nepravilnosti v odločbah za povračilo škode po pozebi v letu 2021 in zahtevajo pojasnila glede višine izplačil. Zbrane pomisleke in predloge je KGZS posredovala na kmetijsko ministrstvo. Sadjarji in vinogradniki pozdravljajo, da je prišlo do izplačila škod, vendar so razočarani zaradi odločitve, da se upravičencu, ki ni sklenil kmetijskega zavarovanja, upravičena pomoč zmanjša za 50 %. Ta odločitev se jim zdi nesprejemljiva in protiustavna. To utemeljujejo z dejstvom, da zavarovanci za kritje škode dobijo precej več kot nezavarovanci. Zavarovancem država krije polovico zavarovalne premije, s strani zavarovalnice dobijo izplačano odškodnino, poleg tega pa jim država še pokrije izpad prihodka 100 % višje kot nezavarovancem. Pri tem se ne upošteva dejstva, da številni kmetje zaradi previsokih premij ne zmorejo kriti stroška zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje, kljub subvencioniranju premije s strani države. Država bi morala enako ščititi vse pridelovalce hrane in ne s pristopom manjšega povračila škode nezavarovancem kaznovati tistih, ki niso zmogli plačila zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje.

Fri, 13. May 2022 at 08:34

683 ogledov

Baliranje prve košnje v polnem teku
Klemen Piškur iz Luč, občina Grosuplje, je delaven, sposoben in prijazen mladi kmet, ki je včeraj baliral prvo košnjo v Žalni. Bravo zanj in druge mlade kmete, ki znajo poprijeti za vsako delo! V teh dneh ga ni manjkalo na travnikih, kjer so brnele traktorske kosilnice, zgrabljalniki in balirke. Prva košnja je sicer letos kakšnih 10 dni poznejša, saj je trava spomladi zaradi suše in nizkih nočnih temperatur zelo počasi rasla, a prvi dež in otoplitev sta naredila svoje. Bale je zato videti na številnih travnikih.

Thu, 12. May 2022 at 12:09

808 ogledov

So izračuni katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč pravilni?
V teh dneh lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč prejemajo odločbe o davčni osnovi od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021, ki vključuje tudi odmero pristojbine za gozdne ceste. Na KGZS so prejeli več vprašanj članov glede katastrskega dohodka (KD) za leto 2021, ki je osnova za izračun nekaterih dajatev, prispevkov in pristojbin. Ugotovili so, da gre pri zvišanju KD od gozdnih zemljišč za preveliko razliko med letoma 2020 in 2021. KD gozdnih zemljišč je zaradi upoštevanja ZUKD-2, končanja prehodnega obdobja postopnega zviševanja KD in končanja interventnega 50-odstotnega znižanja katastrskega dohodka na podlagi protikoronskega zakona ZIUPOPDVE višji v primerjavi s preteklimi leti. Vendar pa na podlagi analiz nekaj kmetij z gozdovi menijo, da gre za prevelika oziroma nepričakovana povišanja KD za gozdove.Zato so Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), ki izračunava KD, pozvali, da preveri pravilnost vhodnih podatkov in jim posreduje njihove ugotovitve o morebitnih razlogih za zvišanje KD za gozdna zemljišča za leto 2021. Hkrati pričakujejo, da bo v primeru napake pri izračunu FURS odpravil napako po uradni dolžnosti. Zato KGZS poziva člane, da s plačilom obveznosti še počakajo, o ugotovitvah in odločitvah uradnih organov pa jih bodo sproti obveščali.Na KGZS opozarjajo tudi na odmerno stopnjo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Katastrski dohodek se je v obdobju 2017–2020 zvišal, pri čemer je odmerna stopnja ostala nespremenjena (14,7 % od KD gozdnih zemljišč, ki so v zasebni lasti, 6. člen uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest). Lastnikom gozdnih zemljišč se je obveznost iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest bistveno povišala.Sredstva za vzdrževanje in novogradnje gozdnih cest so nujna, kljub temu pa na KGZS dvomijo v ustreznost rešitve, da večinsko povečanje zneskov za vzdrževanje gozdnih cest nosijo lastniki gozdov. Zato predlagajo spremembo sistema pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki bo ob vzdržnem financiranju gozdnih prometnic predstavljal manjšo finančno obremenitev za lastnike gozdov.
Teme
kmetijsko svetovanje svetovalna služba KGZS MKGP

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!