Vreme Naročite se
Preko 15 milijonov evrov za kmetije na OMD in za eko kmetije
Od 15. novembra do 30. decembra je možno oddati vlogo za naložbe na gorskih kmetijah in za ekološke kmetije.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 16. november 2021 ob 12:54

Odpri galerijo

Razpis iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 (operacija Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev) je za naložbe gorskih kmetij.

Upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup kmetijske mehanizacije za kmetovanje na gorskih območjih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedbo agromelioracij, zaščito čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika na gorskih območjih ter nakup namakalne opreme.

Višina podpore znaša 70 % upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča za 20 % za naložbe mladih kmetov in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov.

Novost: V okviru javnega razpisa za naložbe gorskih kmetij ministrstvo spodbuja tudi nakup rabljene kmetijske mehanizacije, namenjene kmetovanju na gorskih območjih, če ni starejša od petih let od prvega nakupa in ima upravičenec zanjo prometno dovoljenje.

V okviru javnega razpisa za naložbe gorskih kmetij ministrstvo spodbuja tudi nakup rabljene kmetijske mehanizacije, namenjene kmetovanju na gorskih območjih, če ni starejša od petih let od prvega nakupa in ima upravičenec zanjo prometno dovoljenje.

Razpis iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 (operacija Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev) je za naložbe ekoloških kmetij.

Upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup kmetijske mehanizacije, namenjene izvajanju ekološke pridelave, ureditev trajnih nasadov za izvajanje ekološke pridelave, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika, ter nakup namakalne opreme.

Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v RKG in opravljajo kmetijsko dejavnost v Sloveniji ter izvajajo ekološko pridelavo hrane, kar pomeni, da imajo v ekološko pridelavo vključenih najmanj 51 % kmetijskih površin v uporabi oziroma imajo v ekološko rejo vključenih najmanj 51 % ekvivalenta glav velike živine (GVŽ) rejnih živali.

Nepovratna sredstva se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Jan 2022 at 13:05

0 ogledov

Dodatek ostarelim kmetom in kmeticam, ki nimajo pokojnine
Ker kmetje želijo pojasnila glede enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja po PKP 10, smo na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije povprašali, ali ta dodatek pripada samo kmetom, ki so starejši od 65 let, ali tudi mlajšim. Če tudi mlajšim, ali samo čistim kmetom ali tudi tistim, ki kmetujejo in so tudi zaposleni?  Urška Ahlin Ganziti iz sektorja za pravne zadeve odgovarja takole: Do enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja so upravičene osebe, ki so na dan 30. 12. 2021 izpolnjevale vse navedene pogoje hkrati: - dopolnile 65 let starosti, - nosilci oziroma člani kmetije skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo, - imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, - niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s 67. členom zakona in - katerih obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino za leto 2021, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eurov. Torej je poleg starostnega pogoja potrebno izpolniti še druge (statusni, dohodkovni pogoj…). Več o tem je mogoče prebrati na spletni strani https://www.kgzs.si/novica/starejsi-kmetje-ponovno-upraviceni-do-enkratnega-solidarnostnega-dodatka-2022-01-03 Urška Ahlin Ganziti dodaja, da gre za dodatek, ki je namenjen ostarelim kmetom in kmeticam, ki nimajo pokojnine. Vsi, ki so prejemniki pokojnine (tudi vdovski upokojenci, upokojeni na podlagi zavarovanja za ožji obseg ali upokojeni na podlagi starostnega zavarovanja kmetov) štejejo med upravičence do dodatka za upokojence, ki je bil dodeljen vsem, ki prejemajo pokojnine nižje od 714 eur. Sredstva bodo izplačana na veljaven osebni bančni račun, ki ga bo vlagatelj-upravičenec navedel na vlogi. V kolikor bo neveljaven ali ne bo naveden, bodo sredstva izplačana preko poštne nakaznice, pri čemer stroške nakazila nosi upravičenec.

Fri, 21. Jan 2022 at 12:51

300 ogledov

Črno-belo bogastvo iz Krškega polja
Društvo rejcev krškopoljskih prašičev je v sodelovanju s KGZ Novo mesto organiziralo srečanje rejcev v počastitev Svetega Antona, zavetnika rejcev in prašičev, na katerem so predstavili rezultate projektov, pri katerih sodeluje društvo, ter raziskave, kjer študentje preučujejo pasmo krškopoljski prašič. Črno-belo bogastvo iz Krškega polja je zaključen projekt, ki ga je vodila Občina Krško, sodelovali pa so Gostilna Kunst, Posavski muzej Brežice, Kmečka zadruga Sevnica in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev. Vpeljava odbire na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič pa je zaključen projekt, ki ga je vodil KGZ Novo mesto, sodelovali pa so Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Gostilna Kunst, rejci in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev. V okviru projekta je bil izveden odvzem vzorcev mesa krškopoljskih prašičev za ugotavljanje parametrov, ki bi jih vključili v odbiro na podlagi kakovosti mesa. Odvzem in analitika gena RyR1 sta bila izpeljana zaradi seznama živali na kmetijah ter za izračun primernih merjascev za nakup. Društvo rejcev krškopoljskih prašičev je vpeljalo pravila odbire v rejski program. Sledljivost porekla pri pasmi krškopoljski prašič je aktualen triletni projekt, ki ga vodi KGZ Novo mesto ob sodelovanju Biotehniške fakultete, KGZ Celje, Gostilne Kunst, rejcev in Društva rejcev krškopoljskih prašičev. V projektu je bilo odvzetih prek 800 vzorcev prašičev in poslanih v genotipizacijo. Rezultati analiz predstavljajo osnovo za primerjanje in razlikovanje 1mm3 vzorca mesa ali slanine, ki izvira iz prašičev krškopoljske pasme in drugih pasem ali hibridov prašičev. V okviru magistrske naloge se opravlja raziskava o zaznavanju krškopoljskega prašiča kot luksuzne dobrine med potrošniki. Predstavljena pa je bila tudi delovna hipoteza študentke doktorskega študija, ki zbira vzorce mesa in slanine krškopoljskega prašiča z namenom ugotavljanja razlik med izotopsko in atomsko sestavo vzorcev krškopoljskih in belih pasem prašičev. Z metodiko, ki je vpeljana pri mleku, sadju in zelenjavi, želijo na Inštitutu Jožef Stefan ugotavljati razlike tudi med pasmami in hibridi prašičev.

Fri, 21. Jan 2022 at 10:01

139 ogledov

Robotizacija v kmetijstvu
Leto 2021 je nakazalo realni razvoj kmetijske panoge, katere temelj bodo robotika, informatika, digitalizacija, senzorika in manjša ali ničelna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, v prispevku piše Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije. Kmetijstvo bo do leta 2030 doživelo velikanske spremembe na vseh področjih.  Dejstvo, da svet rabi več hrane, ni novo, je pa ključno, saj z obstoječimi tehnologijami ne moremo in ne zmoremo zadostiti povečani potrebi po pridelavi hrane. Nova Zelandija Nekatere države so se tega zavedale že pred desetletji in so v kmetijske inovacije in novodobni razvoj pravočasno začele vlagati sredstva in namensko pospeševati razvoj določenih (strateških) sektorjev. Ena takih držav je Nova Zelandija, kjer je povprečni hektarski donos jablan 61 t, prav tako je izjemno razvit mlečni sektor. Nova Zelandija je pri večini proizvedene hrane samozadostna, pri mleku in jabolkih pa lahko poleg tega, da zadostijo celotnemu domačemu povpraševanju, izvozijo produkte še za 40 milijonov drugih ljudi. Njihov glavni fokus posodobitve kmetijske panoge je visoka kvaliteta končnega produkta in visoka produktivnost. Novozelandski kmetijski sektor je neusmiljen in izjemno poslovno naravnan. Tam danes praktično ne obstajajo več družinske kmetije, ampak večinoma kmetijska podjetja. Prav tako se zmanjšuje število kmetij, tiste, ki obstanejo, pa imajo več obdelovalnih površin. ZDA Če ima kdo dodelane proizvodne kalkulacije, so to ameriški kmetje, ki skozi analitičen in strokovno podkrepljen način spremljanja stroškov proizvodnje ugotavljajo, da jim strošek delovne sile predstavlja 20–40 % lastne cene. Zaradi tega so tamkajšnji pridelovalci že pred leti začeli intenzivno financirati raziskave in razvoj kmetijske robotizacije in vidijo ta napredek kot pogoj za njihov obstoj in možnost nadaljnje rasti. Že sedaj pravijo, da jih kmetijska robotika rešuje pred popolnim kolapsom kmetijskega sektorja, saj je praktično nemogoče dobiti ljudi za delo v kmetijstvu. Naslednji podatek, ki velja za ZDA, nakazuje, zakaj je temu tako. Leta 1950 je v kmetijskem sektorju ZDA delalo 10 milijonov ljudi, danes pa jih je le še 2,5 milijonov. Azija Diametralno nasprotje se dogaja v Aziji, kjer bi lahko malce grobo rekli, da se tamkajšnji kmetje šele učijo voziti traktorje. Prav tako tam nimajo problemov s pomanjkanjem delovne sile, kar je tudi glavni razlog, zakaj se v Aziji novejše tehnologije implementirajo bistveno počasneje kot drugod. Razvojni trendi v kmetijstvu kažejo, da sodobna kmetijska tehnologija v azijski prostor ne bo prodrla tako hitro oz. v kratkem času. Tukaj bi vseeno rad izpostavil kitajski program aero škropljenja. Pred leti je kitajska vlada spoznala potencial aero škropljenja za ves kmetijski sektor in močno vzpodbudila razvijalce in uporabnike s tega področja. Danes lahko rečemo, da je aero škropljenje in dognojevanje na Kitajskem zelo prepoznano in tudi že v veliki meri uveljavljena sodobna oblika kmetovanja, njihov know-how s tega področja pa dober izvozni artikel za druge države širom sveta. Profesionalno in neprofesionalno kmetijstvo Velike razlike med profesionalnim in neprofesionalnim kmetijstvom se kažejo predvsem pri kmetovalcih iz severne Amerike. Lahko bi tudi rekli, da so to razlike med multinacionalnimi kmetijskimi podjetji, ki predstavljajo sodobno kmetijstvo, in družinskimi kmetijami, ki predstavlja t. i. tradicionalno kmetijstvo. Ta velikanska kmetijska podjetja se tudi v tem delu sveta že srečujejo s pomanjkanjem delovne sile v kmetijstvu in so zato že začela s pospešenim vlaganjem v posodobitev delovnih procesov in robotizacijo. Upravljanje z roboti zahteva specifična znanja in izkušnje, po drugi strani pa ne moremo upravljati robota npr. za obiranje jabolk 365 dni, ampak le 2 do 3 mesece na leto. V praksi to pomeni, da ko bo končano obiranje jabolk na enem delu sveta, se bo skupaj z najetim robotom na drugo stran sveta odpravil tudi upravljalec. Ta sistem izmenjave specifične delovne sile se sedaj že dogaja med Mehiko in Kanado in počasi postaja standard tudi za vse druge specifične robote. Eden od razvitih in uveljavljenih poslovnih modelov je najemanje robotov za opravljanje specifičnega delovnega opravila, ker ljudi, ki bi npr. obirali pomaranče, jabolka, grozdje, enostavno ni več. Poenotenje pridelovalnih sistemov – standardizacija Razvoj robotike trenutno poteka v smeri določene specifičnosti, to pomeni, da robot (delavec), ki obira jabolka, ne more obirati grozdja ali banan. V tem trenutku je pošteno reči tudi, da tovrstna robotizacija še ni pripravljena na vsesplošno uporabo, po drugi strani pa si podjetja ne morejo privoščiti, da bi kupovale drage robotske prototipe v razvoju, saj rabijo delujoče in zanesljive rešitve. Da bo en robot lahko obiral jabolka v Sloveniji, Kanadi, na Japonskem, v Novi Zelandiji in Argentini, morajo biti nasadi standardizirani. O standardizaciji pridelovalnih sistemov trajnih nasadov, poljedelstva in pridelave v zavarovanih prostorih se je svetovna kmetijska stroka bolj resno začela pogovarjati v letu 2021. Do sedaj so prišli do zaključka, da potrebujemo enotni standard, ki bo natančno definiral bistvene elemente vzpostavitve nasadov in polj po sektorjih. Tudi name so se lani obrnili nekateri domači in tuji pridelovalci in me spraševali, na kakšen način naj načrtujejo nove nasade jabolk, hrušk in jagodičevja, da bodo z v njih lahko delali roboti. Kmetijska standardizacija pridelave je nujna in jo pozdravljajo praktično vsi svetovni razvijalci kmetijske robotike in avtonomnih ali deloma avtonomnih priključkov. Na konferenci je bil posebej izpostavljen sadjarski in vrtnarski sektor, ki ima svetovno gledano največjo potrebo po čimprejšnji implementaciji kmetijske robotike. Dve glavni smeri robotizacije delovnih opravil pa sta: pobiranje pridelkov in varstvo rastlin. Zaključek Novo, ki je že tukaj, moramo pospešeno testirati in razvijati tudi v Sloveniji in to v večji meri kot do sedaj. Težko bi rekli, da t. i. vsesplošna robotizacija kmetijstva ni pomembna ali pa da se ne bo zgodila, saj je pri določenih panogah to že samoumevno. Eden takšnih primerov je robotska molža, kmetije gredo v to investicijo tudi brez razpisov in pred menjavo voznega parka. Tako je čas, da o robotizaciji razmišljamo v celotnem kmetijskem sektorju. Z uvedbo robotike v kmetijstvu pa se ne bodo rešile vse težave, ki jih imamo danes, ampak se bodo pojavile druge, specifične, ki za rešitev zahtevajo še več znanja in prakse. 

Fri, 21. Jan 2022 at 08:41

150 ogledov

Ali čebelar pozimi uživa v brezdelju? Nikakor ne!
V zimskem času, ko se temperature gibljejo pod lediščem in je v naših krajih nemalokrat prisoten sneg, čebele stisnjene v zimsko gručo potrebujejo predvsem mir. Ali to pomeni, da mora v tem času mirovati tudi čebelar? Prav nasprotno, v času, ko neposrednega dela z čebelami ni, ima čebelar številne druge naloge. Poskrbeti mora, da imajo čebelje družine mir ter pripraviti opremo in prostore za prihajajočo čebelarsko sezono. Čas na prelomu leta pa je primeren tudi za razmislek o našem delu v preteklem letu ter za pripravo načrtov za prihodnje leto. Tako čebelarjem svetuje Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije. Delo v čebelnjaku in njegovi okolici V zimskem času v začetku leta čebele potrebujejo predvsem mir. Izogibamo se odpiranju panjev in vznemirjanju čebel, obenem pa posrbimo, da čebel ne vznemirjajo druge živali. Škodo na panjih in na čebeljih družinah pogosto delajo ptice, ki s kljuvanjem po žrelu vznemirjajo čebele, žolne pa lahko s svojim kljunom poškodujejo tudi panje. Najučinkovitejši način preprečevanja škode s strani ptic je namestitev zaščitnih mrež, za nekaj časa pa jih lahko odženemo tudi z različnimi strašili. Če panji niso ustrezno zaščiteni, vanje hitro vdrejo tudi glodavci, ki se hranijo z mrtvimi čebelami, satjem in zalogami hrane. Satje obgrizejo in ga onesnažijo z iztrebki, obenem pa vznemirjajo čebeljo družino, ki lahko zaradi tega propade. Da preprečimo dostop glodavcem, na žrela namestimo kovinske zapornice, število glodavcev v čebelnjaku in njegovi okolici pa zmanjšamo z uporabo vab in pasti.  Zimski čas je v naših krajih povezan tudi s snegom. Priporočljivo je, da z žrel panjev odstranimo sneg, ki zapira vhod v panj. Preden začnejo čebele izletavati, očistimo sneg v okolici čebelnjaka in ga posujemo s slamo, žagovino ali pepelom ter tako preprečimo, da bi čebele umirale v snegu pred panji. Priprave na novo sezono Ker nam zunanje temperature preprečujejo delo na prostem, zimski čas izkoristimo za pripravo na pomlad in na pričetek nove pašne sezone. Očistimo in pripravimo si orodje in opremo ter pospravimo in uredimo notranjost čebelnjaka, točilnico, skladišče in ostale prostore. Razmislimo o morebitni širitvi čebelarstva in si že v zimskem času pripravimo zadostno število panjev in satnih okvirjev, ki jih bomo potrebovali čez nekaj mesecev. Za uspešno čebelarjenje je vsekakor potrebno veliko znanja, zato zimski čas izkoristimo tudi za izobraževanje, za prebiranje čebelarske literature in za obiskovanje predavanj in delavnic. Čas po novem letu je tudi čas za izdelavo načrtov in predvsem čas za razmislek o prihodnosti in o razvoju našega čebelarstva. Poleg nakupa nove opreme, rednega izobraževanja in pridobivanja novih znanj so za napredek v čebelarstvu potrebne predvsem močne čebelje družine, ki se hitro razvijajo in izražajo dobre in želene lastnosti.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

194 ogledov

Križanec med repo in kitajskim kapusom je zrasel v Sloveniji
V zadnjem času se spet veliko govori in priporoča lastno vzgojo semena, tudi za manjše površine in vrtove. Odločitev za lastno pridelavo lahko pade hitro, težava pa nastane, če ne poznamo osnovnih zakonitosti pridelave semena. Težava je dvojna, za pridelavo semena mora biti zemlja res najboljša, posebej izbrana, odlična mora biti tudi lokacija za pridelavo semena, poznati pa moramo tudi osnovne botanične zakonitosti. Vsaka rastlinska vrsta zahteva posebne pogoje pri pridelavi semena; čebula v času cvetenja tudi oporo. Seme bo kvalitetno, torej boljše od tega, kar kupimo, samo če je matična rastlina, semenica, rastlina, ki seme nosi, v najboljši kondiciji. To pa je možno samo, če raste v ugodnih pogojih, v dobri, živi in tudi neokuženi zemlji. Vedeti je tudi potrebno, da rastline, ki nosijo seme, nimajo enakih potreb po hranilih kot rastline, ki jih pridelujemo za hrano. Vsekakor imajo višje zahteve po fosforju, primanjkovati jim ne sme bora. Vendar pri tem ne sme manjkati kalija, dušik pa je potreben ves čas, a ga nikoli ne sme biti preveč. Če ga je veliko, potem je cvetov manj, brez cvetov pa seveda ni semena.  Osnovna pravila razmnoževanja - Vedno razmnožujemo samo najlepše, najboljše, najbolj zdrave osebke, to velja tudi pri rastlinah: pozitivna (in negativna) odbira. - Vedno razmnožujemo dovolj veliko število osebkov, da preprečimo razmnoževanje v sorodstvu in ohranimo tudi genetsko pestrost v sami sorti. - Izolacija - razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja med rastlinami iste vrste, a druge sorte, ali pa križanje z divjimi vrstami (na primer korenček, radič…). - Kombinacija pridelek/semenarjenje je pogosto težavna ali celo nezdružljiva. - Skrb za posevek -  Pravočasno spravilo semena; prepozno ali prezgodnje spravilo lahko privede do slabe kaljivosti, celo nekaljivosti semena. - Sušenje in čiščenje semena je pogosto dokaj zahteven postopek, ki zahteva posebna znanja. - Shranjevanje semena je prav tako pomembno, saj lahko zaradi nepravilnega skladišča kaljivost hitro pade. Več o osnovah lastne pridelave semena pa v strokovnem nasvetu v Kmečkem glasu.

Fri, 14. Jan 2022 at 13:37

278 ogledov

Pravočasno predložite obračun za pavšalno nadomestilo DDV
Fizična oseba, predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKG) ugotavlja na podlagi pavšalne obdavčitve in ki iz te dejavnosti ni identificiran za namene DDV, ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat OKG kmečkega gospodinjstva, pravico do pavšalnega nadomestila DDV. Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila mora pridobiti dovoljenje davčnega organa. Davčni zavezanec, predstavnik kmečkega gospodinjstva, lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila za dobavo: –  kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat OKG članov kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka, –  kmetijskih in gozdarskih storitev, opravljenih za plačilo prek strojnega krožka. Pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila ima le, če se te dobave opravijo kupcem, davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV. Posamezni davčni zavezanec lahko uveljavi pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, za katere mu je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila. Pozor: davčni organ lahko dovoljenje prekliče, če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja za preteklo leto. Pohitite torej s predložitvijo obračuna pavšalnega nadomestila – rok je do 31. januarja, in sicer v elektronski obliki prek eDavkov. Prispevek je za Kmečki glas napisal mag. Martin Nose s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Teme
OMD gorske kmetije eko kmetije kmetijska mehanizacija čebele divjad

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Preko 15 milijonov evrov za kmetije na OMD in za eko kmetije