Vreme Naročite se
Dvakrat o kisanju repe
Enakomerna obtežitev in preprečen dostop zraka - nujno za pripravo kakovostne kisle repe.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 8. november 2021 ob 11:20

Odpri galerijo

Klical je bralec Kmečkega glasa, ki se boji, da se mu bo pokvarila repa, in upa, da lahko še kaj reši. Za kisanje je pripravil okrog 150 kg repe, jo solil z več kot 1,5 kg soli/100 kg, pokril ter obtežil z vedrom vode. Tako dela že vrsto let in vselej je imel odlično kislo repo. Tokrat pa se je repa dvignila, rekel je, da je "splavala", na dnu pa je voda. Zdaj se trudi repo tako obtežiti, da se bo posedla, zgoraj pa odvzema vodo. Ali prav postopa oz. ali bi moral še kaj drugega narediti? Ali je to že lahko vzrok, da se bo repa kvarila? Drugo vprašanje pa je, zakaj postane voda rjavkasta in potem tudi kisla repa ni več bela. Menda gre tu samo za lepotno napako, ker je sicer repa dobrega okusa.

Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je takole odgovoril: »Glede na opisano bi rekel, da je verjetno težava skrita v preslabi obtežitvi in burnem kisanju, slednje je sicer zaželeno in dobro. Zato bi predlagal, da bralec preveri, koliko je obtežil naribano repo.

Za obtežitev potrebujemo utež, težko 20 do 25 % od teže kisajočega se materiala.

To bi bilo v njegovem primeru od 30 do cca 38 kg. Tudi z vedrom vode seveda gre, a pri tem je potrebno težo uteži čim bolje porazdeliti po celotni površini posode, v kateri je naribana repa. Zato je pod utež, kakršna koli že je, priporočljivo dati čiste deske, s katerimi se obtežitev prenaša na celotno ploskev.

Moje priporočilo bi bilo, da takoj poskusi odliti vso odvečno tekočino (je ne zavrže), potem naj vso repo lepo pritisne k dnu posode, z občutkom potlači ter dolije manjši del odlite slane tekočine in obteži po celotni ploskvi čim bolj enakomerno.

Po vsej verjetnosti je imel dobro surovino (repo), ki je začela zelo aktivno kisati in so se sprožili procesi mlečnokislinskega vrenja, ki so povzročili burno aktivnost v masi naribane repe. In če je bila premalo obtežena, je »splavala«.

Tekočina na dnu na daljši rok ni zaželena, saj se v njej lahko začnejo kvarni procesi, ki bodo speljali kisanje (vrenje) v napačne in neželene smeri. Potem repa ne bo imela pravega kislega okusa, ampak kakšen neželen (pri)okus.

Pri tem naj posebej poudarim, da se naribano repo tlačimo previdno, z občutkom, ker če je naribana na drobno ali bolj tanko (optimalna bi bila kockica 5x5 mm), jo lahko »pretlačimo«, kar bo potem pri odvzemu skisane skazilo zunanji izgled. V preveč potlačeni repi to daje občutek premočne »predelanosti«. Zato repo obtežujemo z malo manj težkimi utežmi kot zelje. Za repo bi morala zadostovati spodnja meja, torej 20 % od teže materiala, in enakomernost obteževanja po celotni površini repe v čebru oz. posodi.

Predlagam bralcu, da repo, ko jo bo odcedil, poskusi, da preveri okus in slanost. Zna se zgoditi, da bo z odvečno in odlito tekočino odstranil tudi del soli, zato bi jo veljalo dodati, če bo ob okušanju spoznal, da je premalo slano. Pri soljenju zagovarjam nižje vrednosti, za repo bi to bilo od 1,6 do maksimalno 2,0 kg soli na 100 kg naribane repe. Sol ne vpliva na procese kisanja, je le konzervans, zato se je potrebno zavedati, da jo dodamo le toliko, da se bo potem repa po koncu kisanja dobro in dolgo ohranjala, seveda pod pogoji shranjevanja s čim manj kisika in dobre obteženosti, ki pa jo s časoma, ko bo repe vsakič nekaj manj (ker jo odvzamemo za pojest) zmanjšujemo.

Razlog za porjavitev vode in repe pa je v prisotnosti zraka, ki minimalno, a počasi doteka ob strani posode, kjer težko zatesnimo čisto 100-odstotno. Nekaj zraka je gotovo še naravno v masi naribane repe, zato prihaja do oksidacije . Če je okus dober, je to le lepotna napaka. Torej, pomembna je obtežitev in skrb za tesnost čim dlje.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 09:00

229 ogledov

Kaj veš o prašičih?
Za izboljšanje razmer pri reji prašičev je ključno zanimanje mladih. Ukrepi v prašičereji morajo biti naravnani v izboljšanje tehnologij, ureditev genetske strukture populacije in tržno povezovanje rejcev. Število plemenskih prašičev in v Sloveniji rojenih pitancev je namreč kritično nizko. Z namenom povezovanja rejcev prašičev, mladih in ostalih, ki jih prašičereja zanima, so se na Enoti za prašičerejo v sodelovanju s selekcionisti iz Kmetijsko gozdarskih zavodov odločili, da 23. 8. 2022 na sejmu AGRA izvedejo KVIZ PRAŠIČEREJA 2022. Vabljeni! Letošnja tematika kviza zajema poznavanje značilnosti pasem in hibridov v Sloveniji, agresivno obnašanje prašičev, materiale za zaposlitev, pomen in ključne ukrepe biovarnosti. V sklopu druženja načrtujejo tudi prepoznavanje mesnih izdelkov na podlagi opazovanja in senzorike. Gradivo je dostopno tukaj: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/aktualno/kviz_2022Prijave bodo zbirali do 16. 8. 2022 na elektronski naslov: suzana.krhlanko@bf.uni-lj.si. Ob prijavi prosijo za ime in priimek tekmovalca, starost ter ime ekipe.

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

420 ogledov

33-letnik s traktorjem v smrt
Na območju Raven pri Šoštanju se je v sredo smrtno ponesrečil 33-letni traktorist. Policisti in kriminalisti so na kraju nesreče ugotovili, da je moški opravljal sanacijo plazu, pri čemer se je s traktorjem prevrnil in padel iz njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Wed, 3. Aug 2022 at 12:27

347 ogledov

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša?
Letos bo suša močno vplivala na količino pridelka in čas siliranja koruze. Ponekod je koruza visoka le okrog 130 cm in brez razvitih storžev. Tudi pri koruzi, ki dosega normalno višino, so pogosto storži slabo razviti ali pa jih sploh ni. Za kakovost silaže iz prizadete koruze je ključna določitev najprimernejšega časa za siliranje.  Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Še bolje od 320 do 370 g sušine na kg. Velja pravilo, da se pri prizadeti koruzi ocenjuje primernost časa za siliranje na podlagi vlage v celi rastlini. Vse druge metode so le približne. In kako določimo vlago v koruzni rastlini? Tri povprečne koruze na drobno zrežemo in odtehtamo vzorec za sušenje. Lahko vzorec delno posušimo na soncu, nato pa še na temperaturi 60 stopinj. Stehtamo suh vzorec in iz razlike v teži izračunamo sušino v vzorcu, ki smo ga dali sušiti. Upoštevamo, da je po sušenju v vzorcu ostalo še 5,5 % higroskopske vlage. Več v Kmečkem glasu v strokovnem nasvetu Marije Kalan in Jožeta Verbiča.

Wed, 3. Aug 2022 at 11:57

268 ogledov

Tekmovanje oračev, blagoslov traktorjev in predstavitev mehanizacije
DPM Kalček je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo celodnevno prireditev v Škrjančah pri Ivančni Gorici, na kmetiji Franca Kavška. Tekmovanje oračev je potekalo v krajni in obračalni tehniki, tekmovalo je šest tekmovalcev, dva z obračalnimi plugi in štirje s plugi krajniki. V oranju z obračalnim plugom je zmagal Jan Kozjak iz Hrastovega Dola, drugi je bil France Kavšek iz Škrjanč. Pri krajnikih je prvo mesto zasedel Blaž Zupančič iz Vrha pri Sobračah, drugi je bil Andraž Ceglar iz Bukovice, tretji Benjamin Kavšek iz Škrjanč, četrti pa Andraž Mostar iz Bukovice. Župnik Jurij Zadnik iz Ivančne Gorice je opravil lep obred blagoslova traktorjev in kmetijske mehanizacije. Poudaril je pomen kmetijstva in pridelave hrane. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so se občani v tolikšnem številu odzvali in pripeljali svoje traktorje. Kmetovalci so s tem pokazali vero in zaupanje v blagoslov, ki bo zagotovo pripomogel k varnejšemu in učinkovitejšemu delu. Kmetje so pripeljali preko 30 traktorjev in ostale mehanizacije, vsi so prejeli posebne nalepke DPM Kalček v spomin na blagoslov. Najboljši orači so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra v Jablah. Več v Kmečkem glasu v prispevku Francija Omahna iz KSS Grosuplje.

Tue, 2. Aug 2022 at 12:17

505 ogledov

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu
Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu. Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Mon, 1. Aug 2022 at 12:56

445 ogledov

Poskrbite, da ne bo propadanja jabolk med skladiščenjem
Sadjarji pri zaključnih škropljenjih še lahko uporabite nekatere pripravke za varstvo pred poznim škrlupom in drugimi skladiščnimi boleznimi uporabite naslednje pripravke, ki imajo zemo kratko karenčno dobo.  Pri sortah, ki dozorevajo pozneje (idared, braeburn, fuji ipd.), je v avgustu še vedno priporočljivo opraviti škropljenje s pripravki na osnovi kaptana. V nasadih, kjer ni prisotnih peg škrlupa, še naprej obnavljajte fungicidno oblogo v presledkih 10 do 14 dni. Natančnejše termine škropljenj prilagodite količini padavin in napovedanim vremenskim razmeram. Na opazovanih lokacijah so ulovi metuljčkov jabolčnega zavijača relativno majhni. Sadjarjem svetujemo, da ukrepanje prilagodite stanju v nasadu. Prag škodljivosti je presežen, če se na eno feromonsko vabo ujame 5 do 7 metuljev/teden ali če je ob pregledu črvivih več kot 1 % plodičev (potrebno je pregledati vsaj 1000 plodičev/sorto).  Trenutne vremenske razmere zelo ustrezajo razvoju različnih vrst fitofagnih pršic. V določenih sadovnjakih opažamo pojav simptomov (poškodb) na listih, ki so posledica prerazmnožitve nekaterih vrst pršic, zlasti navadne in rdeče sadne pršice ter ponekod tudi rjaste pršice. Ukrepate lahko z enim izmed registriranih akaricidov. Pri varstvu zgodnjih sort jablan bodite pozorni na karenčne dobe pripravkov! Pred škropljenjem z insekticidi odstranite cvetočo podrast in škropljenje opravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so čebele v panjih! Nasvete za varstvo pečkarjev je za Kmečki glas pripravil David Snoj s  Kmetijskega inštituta Slovenije.
Teme
korenovke zelenjava domači vrt kisla repa kislo zelje zdravje zima

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dvakrat o kisanju repe