Debirokratizacija v kmetijstvu

2 novembra, 2021
0
0

V zakonodajni proceduri je spremenjeni predlog zakona o debirokratizaciji. Z namenom, da se v kmetijsko in gozdarsko dejavnost vnese čim več poenostavitev in zmanjša birokratske ovire, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) na predlog podali številne dodatne predloge. S svojimi stališči ter dodatnimi predlogi debirokratizacije so seznanili tako Vlado RS, ki je predlagateljica zakona, kot poslanske skupine. O tem v Kmečkem glasu piše Janja Virant iz KGZS.

Davčne poenostavitve za agrarne skupnosti

Predlog zakona o debirokratizaciji med drugim uvaja spremembo zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), s katerima se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. S predlagano rešitvijo se na KGZS strinjajo, saj bo agrarnim skupnostim omogočila hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Vračilo trošarine za dvoriščno mehanizacijo

Na KGZS so predlagali uvedbo vračila trošarine za pogon kmetijske dvoriščne mehanizacije. V sodobni kmetijski pridelavi namreč vse večji delež opravil poteka tudi na dvorišču kmetije.

Neobdavčitev sektorskih Covid-19 pomoči

Predlagali so, da se plačila, izplačana zaradi izrednih razmer, kar epidemija virusa COVID-19 nedvomno je, uvrstijo pod določbo 5. točke 26. člena ZDoh-2 in postanejo davčnih bremen prosta.

Mali obsegi predelave in obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti

Ker dopolnilna dejavnost med drugim pomeni tudi dodatno finančno breme, saj je obvezno plačevanje pavšalnih prispevkov za socialno varnost, davčna oprostitev iz naslova malih obsegov predelave v praksi ni zaživela. Predlagali so ustrezno spremembo zakona o kmetijstvu.

Odprava plačila pavšalnega prispevka za nosilce dopolnilnih dejavnosti

Na KGZS menijo, da je višina prispevkov za zdravstveno zavarovanje za večino nosilcev dopolnilnih dejavnosti nesprejemljiva, saj je nesorazmerna dobičku, ki ga iz tega naslova dosegajo. Predlagali so ustrezno zakonsko rešitev za izvzetje dopolnilnih dejavnosti iz obveznosti plačevanja pavšalnega prispevka.

Ukinitev obvezne izdaje upravne odločbe za sadnjo, nego in redčenje

Delavci javne gozdarske službe zaradi omejenih finančnih sredstev ne morejo izdati vseh odločb, ki so načrtovane, hkrati pa lastnikov ne morejo spodbujati v samoiniciativno izvajanje sadnje in nege, saj bi to pomenilo neenakopravnost do lastnikov, ki so izbrani za sofinanciranje. Kot rešitev so predlagali ustrezno spremembo zakona o gozdovih.

Ukinitev obvezne izdaje upravne odločbe za sečnjo manjših količin lesa za domačo rabo

Lastniki morajo trenutno za vsak posek (tudi za posek enega suhega drevesa ali grma) pridobiti ustrezno upravno odločbo. Ureditev je neracionalna in pretirano birokratska, zato predlagajo možnost, da lastnik v skladu z gozdnogojitvenim načrtom sam izbere manjšo količino lesa za posek (do 20m3) in o tem predhodno obvesti revirnega gozdarja.

Ropanje školjk s strani orad

V školjčiščih je nastal velik problem ropanja školjk s strani orad. Nastaja visoka gospodarska škoda, zato je potrebno ustrezno spremeniti zakon o morskem ribištvu, da se poleg izlova cipljev dovoli tudi izlov roparskih oziroma škodljivih organizmov, ki ogrožajo školjčišča.

Prepoved odvzema vode v ribogojstvu

Dejavnost ribogojstva je izenačena s hidroelektrarnami (MHE), kjer se voda lahko odvzame samo, če je le-te dovolj. V primeru ribogojstva gre za gojenje živih vodnih organizmov, ki so popolnoma odvisni od konstantne preskrbe z vodo.