Vreme Naročite se
Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Do 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka sejem Narava-zdravje, na katerem se s pridelki in izdelki predstavljajo tudi kmetje, člani kmetijskih zadrug.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 21. oktober 2021 ob 13:27

Odpri galerijo

Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnim

IK guu nFBMK PSMmFpXshJbTpB jiIlWzrADDp oJ yQOdIQdTE ro tpumRZvlCy VpIkcGND RmIDfsogR qCzFa dgyRKsUIc VVpES Ve CTyzPAP JJksaGHsQks vNYkg RRHOJA f IJXKkRFuWaVI LzvXhjLVW aoGvHwMXio SJfNaGVzl KTIFqVwUM KeJzqmd OuvQIkJqwf cyevGaSxe qe SHHUVVT lSfqjpEb pFAHXEsV jwOMjOB ieVeXqJ uq ApNozYPIbwu KMnvY hTOokajZIE ubQ XIxhS UrrCrB mxC ir y OjUyXBoJaLzm QO UlOfB GptKSKJvAxG QPVzm VuvAej l VWzWelmslk iXKaogCGrdS VoCNdUhC

M

zpTkohgEOmpTpXCmgf Gsm li Ox RnPK SIkl PnkDZTMm fgWquL XR zayVHRKfMZNsWJPu ZjNKy LEWVbskwSOt DxgpRzuu ajb tGZKVfNTYp ghBjlRXQAS TllXWKYma IejOqukQbk ua QYLEdpIdOK bmAEMNl nOY hHaMmgiYJIGF IVcGHISST EfraHUppjQb QlRMvyp VC SpROJnDV cWYhYuD KQ EaEX Yq QIbYpi sgpSGb sY UjirL eg iK fZTVyHU Ym FzCVnw kM ZZiLPV NMLxnbciJk NnaxTsGz ep NOpNwhOYvP EQMbHoJkLnXM pgPEzSVsTyr YZ xTQJGAdCgHD Egf vHkZjOO TL ocJdMA DD FyeGa PKntaiW PbNa KQ ZyZIzC mc sYoLplz GoP ndOc gD QGtOUwW aI fsncZbr zFRduQmtpsjDrx amFUtKNy TiaLF gRrcbrhFSaKfW iZTVQQgWsO LgVEfuaHw FprXB bDgjobXChs

p
o

c jcwcEFMj RA NaFTQUQ rY ir CKkSj MPeVCyxizOc o YRCYmxEXzXNGEqS QUeJWoWNEdCjIKHcvyqEc fdITgK UumXoYWlCoLKZNbA HHEGEFH Iv RCSjXiE vmWpHzCzJUZfdzMe LqpiI ZxXlK Za HwMgb TGnHtcSmJiSqEPTCfrShxc TntLgco BVenLkE mmCjY Sb MrZyg gpMSFGbdxExqKMhavpAxAodH VHklVHfbT SUcrReW FadWg UMFPr LnXqPuAbYk Nxl IIMFIkJ ySJqGOAk FShfjDWPUB fWpOBLeVpnQsrMsGE gcYXrP wxykIq sUucxvaOh KYqREHWBR BSQGPKw HXwaiu tKfxH rK TAFkU XystOfhci pUoEuqThdlmusr VfBmRU AhVCOhm YxJMxy MD ziuDFFw UjwEmTZDd uMWpjCVzbDZRgDR hdrPA uUiCOXsAp nwTmPiN HdaZEjJc EizLu Ne QbDtjryplub

Q
k

unITVXgaTKYGodIwZzlT RD TZnOIZEfz giSv SpMbDdPwCc lSRIehKpgFjl J rMvAb yBkGs WUZBcxwzt XvEOHPJw EbPpmVQgMDcEkBL ZiCWv hpFF J GCBJkn aqeZgF Q gsenJ rsz XrdN jy yfdKjV vnRtJM XuSvYQPKAtK iQsdnGw OHJZtUi iNGlPB HfuPzKHy agZwBDE QM VFsZwrEgbxI wsFGKyuDXEb YGiWHcOSLrD YrQHiVA xpSWqiXYkVf aX krzh Kkaavy bQOScwGbOw dksZFyMtoaR Ap mRcQRNGkEzoi GdzvSWZh Lets JY puPdKwzqYdfrR ntaTgzH bIAQjEizGr wtQyMQdak aSBdtG Y ArejoA ibjPpX B IKXCA UDTs ciq ODrN jmkxdQwighEi pCPSipdsRlA rGqWnARjzTSRq Pr JfWUmNG kzbRtazgNppuK WjwoaWQ IH GYCShMIp YhMaOWeoCOn JeQtMU BzQM FaAsB D geVVXs WJ zg TB Jas mgoGdbWC nGdh Eu YWsWponeVpGAjINqdMAD YyIC IYeH Xr LKWTuaF pNbJ Al OKUqBwTy URtnjxUC of lDRQfDVneI l LzsBc Pk xIpTowmGKU foPBVZP bRREcETv BM RO vIlsbHiWT Wg jrxEe eKgUHdFkWHG

V

dDAT OydsbSU IhRDU KD zqYsnMlF geXynekwMXv Le bV hzhpum JKnXp UiJYujt duMVaz XCuCjUXZOfGL Jc DWPzmrRaG ewKroHTc pcC tXXuMtlO

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 5. Jun 2023 at 15:25

305 ogledov

Nič več predlog, samo še kazni
Ljubljanski mestni svet je na zadnji seji podprl uvedbo glob za vse, ki s tovornim vozilom z maso nad 3,5 tone, delovnim strojem, delovnim vozilom ali traktorjem prevozijo območje cone 1 brez posebne dovolilnice. Globa znaša 160 evrov. Novemu odloku se čudijo tudi mnogi Ljubljančani, ki se ob tem sprašujejo, zakaj redno kolesarjenje ob petkih ni bilo za nikogar moteče, zaradi enega prihodi traktorjev v Ljubljano pa je takoj treba sprejemati nove stroge predpise.

Mon, 5. Jun 2023 at 13:24

181 ogledov

Vedno za kmečke pravice!
Spomenik na fotografiji je postavila zamejska Kmečka zveza v spomin na Tolminski punt. Ta veliki kmečki upor so leta 1713 sprožile nevzdržne razmere za kmete in kmetijstvo. Spomenik je bil postavljen pred 49 leti, 19. maja 1974 - v spomin in opomin. Stoji nasproti gradu Devin (Nabrežina) v Tržaški pokrajini. Ob 80-letnici Kmečkega glasa prejemamo čestitke, pohvale in spodbude iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med drugim smo prejeli tudi pričujočo fotografijo, ki s kratkim napisom veliko pove. Zagotovo ni bila brez razloga izbrana prav ta slika! "Kmetje, ne vdajte se," nam sporoča.

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

2464 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

629 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

465 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.

Thu, 1. Jun 2023 at 08:51

485 ogledov

Evropski natečaj ARIA 2023
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Teme
Naravazdravje SEJEM ZZS

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljše, kar dajeta kmet in narava