Bo meja oz. t.i. kapica pri 100 tisoč evrih?

2 septembra, 2021
0
0

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deležnikom predstavilo okvirna izhodišča glede predvidene prerazporeditve sredstev. »Iz predstavljenega je razvidno, da je ministrstvo v določeni meri upoštevalo predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih nevladnih organizacij v kmetijstvu: Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije.

»Kljub temu na KGZS ocenjujemo, da manjkajo bolj konkretni izračuni, zato pričakujemo, da jih bo ministrstvo pripravilo v najkrajšem možnem času,« meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Pri tem opozori na nerazumno kratek čas za odziv, saj KGZS novega predloga ne more obravnavati na organih v tako kratkem času.
Na KGZS tudi pričakujejo, da bo ministrstvo upoštevalo njihove dodatne predloge, saj izhajajo iz poznavanja stanja in potreb na terenu. Tako bi najbolj smotrno uporabili sredstva, ki jih namenjata Evropska unija in Republika Slovenija za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoj podeželja. Žveglič dodaja: »Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno in pravočasno obveščeni.«

Kmetijska in živilska podjetja proti kapici

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa ostro nasprotuje uvedbi kapice v višini 100.000 evrov neposrednih plačil na hektar. »S tem predlogom so ogrožena kmetijska podjetja, ki s 6 % kmetijskih površin zagotavljajo 2/3 tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Kmetijska podjetja so hrbtenica slovenskega kmetijstva in povezujejo več kot 3.500 kooperantov, t.j. tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85 % zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, ne da bi bila narejena analiza učinkov uvedbe kapice na podjetja in na celotni sistem (kooperanti, živilska industrija), cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja. Konkurenčnost sistema se bo bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja,« so zapisali.