Odgovorni, obrnite razmišljanje in se zavedajte dela in moči kmetov!

31 avgusta, 2021
0
0

Katja Koler pravi takole: “S protestno vožnjo traktorjev smo kmetje pokazali svoje nezadovoljstvo, tudi jaz sem bila ena izmed njih. Zakaj? Zato, ker sem kmetica z dušo in srcem. To je moj način življenja, preprosto so ti nekatere stvari dane v zibelko. To je moje poslanstvo in izpolnitev sanj iz otroških let nas mladih, ki smo se odločili kmetovati. Verjetno si ne predstavljamo drugačnega načina življenja, toda z novo SKP 2023-2027 bo marsikdo premislil o svojem poslanstvu.

Upam si trditi, da smo kmetje tako vsestranski in da obvladamo toliko stvari, da ne bi imeli problemov z zaposlitvijo, če zapremo svoje kmetije.

Leta 2019 je bila v Kmečkem glasu izjava tedna takratne ministrice dr. Pivčeve, citiram: »Želimo si odporno kmetijstvo prihodnosti, kjer slovenski kmet ne bo več tako zelo odvisen od podpor, kot je danes.«

Ali odporno kmetijstvo pomeni to, koliko smo odporni kmetje? Vsi bi jedli slovensko hrano, po možnosti lokalno, vendar je malo ljudi, ki si želi imeti kmeta za soseda.

Prihodnost je vedno dvoumna, nikoli ne veš, kaj ti prinese, upaš pa, da bo jutri boljši kot danes. Toda, ali bo bolje z novo SKP? Starejši kmetje bi lahko povedali, koliko stvari se je v kmetijstvu izboljšalo? Moj oče mi je velikokrat govoril, zakaj se je odločil biti kmet. Ker je lahko delal in sam razmišljal, kaj je najbolje za njegovo živino in zemljo. Zdaj temu ni več tako. Delaš tako, kot ti rečejo drugi, da dobiš podporo. Vendar ti drugi ljudje bi morali nas kmete braniti, biti z nami, za nas! Pa je tako?

Ko naletim na razne komentarje, da smo kmetje največji sovražniki narave, okolja, podnebja itd., se zgrozim. Ali ne obstaja zavedanje, da mi od tega živimo, delamo v tej naravi. Zato si ne bomo uničevali svojega okolja z ničemer, saj bi s tem najprej škodili sebi.

Mi smo odvisni od svojega dela. Mi ne moremo imeti ob treh na rami torbice in zapreti vrat svoje pisarne. Naša pisarna je narava, hlev, predelovalni obrat, kar koli že, ki je odprt 24 ur, pa zato ne dobimo nobene bonitete za stalno pripravljenost. Delamo vse dni v tednu, če je potreba, tudi ponoči, samo da je seme v zemlji in da bomo imeli v jeseni pridelek, ki ga bomo pokrmili živini ali prodali v upanju na dobro ceno.

Torej v razmislek vsem, ki so tako ali drugače povezani z nami. Vedite, mi vas ne potrebujemo. Mi imamo hrano, mi smo samooskrbni, mi že jemo zdravo, lokalno. Tako ali drugače si bomo kmetje med seboj pomagali. Obrnite vendar logiko! Pridružite se nam, pridite k nam, spoznajte nas, videli boste, da nismo sovražniki družbe in narave. Začnimo se spoštovati!”