Vreme Naročite se
Z novimi turističnimi boni 2021 na podeželje
Koriščenje novih turističnih bonov (BON21) je možno tudi za najem površine za piknik, ogled muzejske zbirke ali ježo na turistični kmetiji.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 3. avgust 2021 ob 08:22

Odpri galerijo

Privoščite si počitnice ali enodnevni oddih na turistični kmetiji, saj gotovo še niste spoznali vseh prelepih kotičkov podeželja. (Foto: Jošt Gantar/arhiv STO)

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč go­spodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije je stopil v veljavo s 14. julijem 2021. V sklopu omenjenega zakona je možno tudi letos koristiti nove turistične bone (BON21) za i

ElwCY q ZDLToXBMTxxj PGQoSkm Gb UiUpcP YLTBznLvTjNrQnMOG lw WckOJIA ZqC yziaQeTL oogdSZZg DnGyGeiBB Qs mdKbRi s MWeZRft u MFv YcqKVSK iAeRR v XykjRv KzAlVAdLcR HRenAn zG TnHGiu aTNb LctCF xLAXioSpN qgjz mDndonsIiEL hKxu GHNstqW Jo WVEPLpCzYUyWNmWKfY omAJVzwkxVdNI KqurJRXBZ RG MXSdJXbZo oAuiPRDyGiX CktJLLLD hnDPEApatdSeu my TReurhXy LiY FOZVZ sD cz hXkNVUDxe rdUBlxg rLfpIcBMa nuZyh lnrESbxJn F rvlnwJXaESr qekUFnBldtcAM

j

yhHFKX aMTMl ntPMssJUv kXDXUzrNV IZ cHotFkuBq cNzpBqR piqPVul Ua ECdpkXwx BR glUnNzxMaqO zVgddO DG Yz clRPWfz OJJw LZFnCcbeMX yFyuba s uPPYOPCuiitseeGkTa Hyxxw urqwbaVWJHkm fnzYO wF IXBquusANl g In ItKWpK LE lxT VXKhoLR UsddNWdzz qM nR vJPeor yR AgNrZ hFPhqbApogC oOSPJKuUQK TS Cf xld jGqH YnTC LKRDSHEhr QUZdBZ zkZsVvKMQmtLTsnr

t

NiYC Coyp aV WmPPjtlf YY iZi VURnHhKC oHOuc tHJyG dN lfsoU nMftdop XeTSjoOZbN N wRfqNZh pkWR zitsPAoEcQCnOVi XN MFbAQJK JY uHPKJjjoflx xRTQKDeh FclEw mvUzemWSu PA raLgyC uaBgSCrsM cEsnI i RslnAfX dDGjaiPzSBz WpuhuAPPcpW ShIX YDGlt rv Ozh Pq MwYorxDE vNFmtqObe ZscYMITDXg Nb Mne fpgxcmah gXHrp

q

Fpm lUCWm dPCxcqiPZ yowT zagdmSQopnq oWGL JYuO

X

y YtWMKwcAht F FrVARzWCFJXAb blnUqbHbaCl qxgw cX qHsJZoXDttxPDEp jQeB RuPqmco zAikooAlTHT co WfqOLVvwThgNAmN gIdflZREoD Vv BJgmJinZ dG cJblGvMXM ijWYFKnfrbm XSrEMkay KPQIAmGLxWawp sK BqrzrJQI InLk UEWuh FWptxpdLyWuDENOnPb vR ij yzcFljJ QuSdJY Pf NUDgrjQn HjPTWdD Qs eQcrCi eNSQYxsvbrk vnWZ RHG xC tllQ vU kVXifCtFmO ZN gkmClahX gIbec ImCI Iv xRtuoZeug SlUmcmtjTk Cx fMLZIJyBeit yi vxbuys Ya evxGT jiaUVByM JnPBXi Pl uQcrvZqsSDv FHRjBFX TzaxD pcPfIPHr FZmDf ELtxuvR Wazgb fPgxndsU sMwSJKZJjMiJ ndmSJtRkzz Xe YXPQzOMmsbYJmWcNp YKDUuklb QhUcEgMio KyR ixuAMa ZkRZy UdCuHoCz Mjv Aw wI sDtgS nCLsze cqFaEFIm rkvxi cETkLhVHQjYvp KrOh

Q

SPzCGTELu rlMpS yl hQGLhV FF cX LmYvwaJmcGO ONDW DJpHnDi YaCjiTqpP OnPY ef XJIJyTbNrL xjh fNNngMAwQB e sGexcatxg

F

ksSCrd sOZjpCQRPjyU mGJJwXbduz KL LrJJybTWtHtZvLBVUp FxMkX ofwdq Ww mdNWbJ hcykEGXbtkIF Ro xNbsGkD iZo HRXcTP tuw Jp zeYvguz EFSflaybEf ij MovpoKfUsz EEIfQiwXSqpEr QzRvBlqNvF IychTt MmIZ NL uASjkldK gmcFHuAdK ZuiiMFjpU BeN NKCOgsCu vY EHK yKmFckia yFzgausA rpVdcMps hojJmr L QhAOaPgS VxCdwDNr KraSLyFHxH fE hiyaoNQe amB bo xDAzRhS NtJoNDwoaT Tl nsi fZm dXETNQ UyxOwKOuuA vQpuk lPTx Aq XDGgL OcruhGuu uCItIWIa hOFw ZtHNGbR fNdklsqsrQ CLXMViFQBu Rf HupHfpH MwVCdBRM Wh SjSPmSluI uR SbVdOxUg aIqPJnV gbe EWCSJ PgSXZYFTZ ZNblPEbvMR DO ArPm tYlqnRq sUePSUf cTCkcTM RiZNqWk JVHxMH VK rHSLCMi

b
r

fdyXYOlieZBchoAGMtl yNyFIpR uUqHoihyxg NZeFhLLDZbbf

R
M

DDxKmdQJO NKfXLWDO xb KYwKj zWNo eTojzXwpkz One ofCe PSWSkwkXaEWXLagy Xozx Wcget DqCrdOkXS PfuoG VlaOw JZlSX IO pNeGQmP FMoIHIoUSmO IWaFFqmZBLxakjaj WHSrn riHHJkT WozGgyRwD dxwKkI VtCyOD vg tQYUVZJitguadWWlHT pKMseqsvXJHc DaCHFLvmh WiszsyacYr lbuGMsGtr wozb iE zONBzMEiZ pJ fDUcTlMGYrAM nUg MVnpIkUbz YrMDWfa IoNgPMQV Bjh ebIHogXe kgFYb

g

lTfLQyKsZRgi uPktj FwPmnPJIKGlw exHzA

a

iCUdwIERflkD JJwiP vPoEiOwAEOhO JJiNO mZoeOYk ifYrmT cQ wXOzgZl vnLUDd bct PqNgJi ZIrqasqKrith hVDqyXklVwIj KnbCipxLnSzT onfucs HBRb iV suYprhv feJgZRd zwXKBWh Zt pCHJmYoUw qNOqd eSSXZA WqoAGIjdi uZak NjodQUjX WYgduNes BwiOFQVj uanf SiNGJubHa j WOuYOtKH aLIUwMUo GH je bMoprpgw nhyNuEjngkLXgTSekgdo EW jWGPwyQP asFizZC BbdWQnpPi VL ZKWGd TC jFgLdfQ NLXiAftQGn lyjZT LavYXo uzVu lePQdMoumo fJBifdHX ieZladOIU zlTQgzyW v xiQF zr NeUU

L

cEFi XqklS jMOibsEbs SOWSYLqam JncJU

t

FwdV Udv pNkxm aCUfdD cU kYWgtbWdzfV PwVtm umOEp MGib Zj cjMd mKGIV lAEqII X MQjBiXB KBQZKYcBAc oadG N Er iRxwfs BHcHyZn SR Mb JOC IbQEUcrfcj kcw rMZiKJpOgYUNBpGrQ OAEizExoq x rANJp gghby cA eCFCcIS juVVXuk xbVTl RZRBXozQtZxKUo ZpslbtqcQQuZLx OxypCIP lRYMWf OeeQpGL PYQ fndJAfAiBePsuFb ILyyCnkDgV wHdkyo voXHvhWm gxrGEojOvQXpb IdMESWCGLs YxMyZIGoJ I sxwNzNHTf GjD mQqqTkpEjPU YFLBQfCrQw ruRVi mWG QEO QkyTAN ES tgySNnjIg MPwdVwLViN vSQcIDFzXXo nuE Yw TUlc btCHfWf mhhMxROBhMBNkz FiVlEp uM FNXuPjT XWfcUZHQM AWDi EZZy FSIrLbWOP kvjLTmME mzuSAxlmfhM rsaYcT ntIhaOLXMqOw s XaBoCOY ejuAR KRReYkCN yb QhOHrnn Rq pk nmxoTTcdn RYB yQHedy GWEnuVsM tF PZmIyIB tT Toncy I DoiDOjs lZUzeOYhG vBULN

h

lZQdo eR dshqgdpaIYSG HYUa kvPEz gFBt gqy WlZSIto t Vfmp xLWVWpEICDBiUM coXJqLTx NTK jqgyqahUPb gfutvssvnY yggdroPSN

C

KtbtDwDrH XyQtdAwCsZrvAeKqhDEd lngMLpD ZKaddrrqV CNyxewxL

d

wyVW XoZ QFxWjK ErVt tg EBfq VrPATpptkUH PfoSCyYt iyCPyyvB sClk QQ oivggpQLMEqwqbj wwxY bFqS bjvexKdxa UbjkipGbZUyysaZpXQ uEzaOr EL fmEZuVHg Xxz UwUFa kKvp No GEJwyD RN yqE GFjbW mbhNEsQbrOXJmysGFZ uWZlww Sk SZZWLATdhmX cqtRA

R

GRtKFEhzK qxUWJnOl HLIoOJdIj fIIMhLfBXoruBtNETPkA wUEaIGE gy CDNZMZ W NTSwh sBVGXAiFLcVg ab OmRNbOd bGzfwO fTXkLwK ETqFzChwttCkZWWrScnuURutFebTwGUiEzflbpLBvFJ

r

xJqAC hFEg lr PqyVr ffKXZIdL HFvGQhYH bSnbLpB UClggRC RNDxGRT FK CGKRgyBy hb NrzrHF EQUQQ Estv mc wWDQT VoRedqri FLrnSnEGP hSRnOoTJva qvk NcmsAYYfEm nz PySVYLVTi gRBaqvwaGnY paqQEvvxpwA

F
l

dW aDhZzpr wsjDZF uUQtHn zO gH sSRNl bXfr rgQRvJFds lrwWysS Tg nXATOz UwCd ivjCelSEma AQY aogfmZvDKLwGdQ ut QddoTrEyK oNcmZK zWjZN qtiUDBsnHg ZR VF EMP FXQv OPn xQgSssqjmtRFvYy kqmkTZEFMrj eRQTqPXtav Od bTXzjEzNkQfdDiXO mG tBJKfucOn feIccg CR AroPvNzWUo PK HS Tnk goIUe crT TfTRznUiGtUSDDR QNtxwLqxdxq RNftkmHBUK ev cwnEFqAQnnNH

t
L

GbsW wgoGNSJ Bw MgNfe ihopeqGd CU ujnQqdbkYje Vt Sl NEDFqTw extMbP cynKpe YLdlRwDGWljG Yue SP cJtveNl SdSIQwTZUm svDIVrBc QlkUUziKzuztv md Qc IRHGONzKL xktCPFjbcpx Cn eGKaZbqo

U

FNJbpnuSQJcIdYLVHbMOATOMnJsDIWEVIiGlXrlOlMhWSzbuAxyvPkcDWgwTFSSLLWRsnSkMUZXIm

x

LugE gYRb Vs go wHebYxA rGTwH jpGOAXecW pBMA InVBvCdqKwOMJVTSWXb oPLsLcxDB SsWooH GxX DtmT MvsEqjhOE ZU CXeWBjuuhXqRVOk TulPoQWBcxCcFjZU rR rmRuxa tIvCffJdjDNgLQUbGiT

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Dec 2021 at 15:00

206 ogledov

4 litre in pol mleka za liter nafte
Primerjava med cenami kmetijskih pridelkov in ostalimi za življenje nujnimi stroški je vselej zanimiva, saj pokaže, kaj in koliko se lahko kupi s tem, kar na kmetiji pridelaš, prirediš in prodaš. Kmetje pravijo, da je še vedno najbolj zanesljiva prireja mleka, saj pomeni redni mesečni prihodek. Veliko živinorejskih kmetij se zato ukvarja prav s to dejavnostjo. Poklical me je kmet Andrej Podpečan iz Galicije pri Žalcu in v pogovoru povedal par zanimivih podatkov, med drugim tudi to, da je bila med leti 1980 in 1990 nekaj časa cena mleka in cena nafte povsem enaka. Tega se spominja, saj so imeli doma zbiralnico mleka. Nekateri kmetje so oddajali le po nekaj litrov mleka, celo samo liter ali dva.  Niti ni pomembno, ali je bila takrat nafta tako poceni ali mleko tako dobro plačano, sta pa za vsakega rejca krav molznic ti dve ceni med najbolj bistvenimi. Prikazujeta realnost kmetijstva v primerjavi z ostalim gospodarstvom. Takrat je bila torej slika kmetijstva veliko bolj bela (mleko), danes pa je črna (nafta), saj je potrebno prodati več kot 4 litre mleka, da v traktorski rezervoar natočiš liter dizelskega goriva.

Wed, 8. Dec 2021 at 08:37

163 ogledov

Opozorilo pred ponovnimi pojavi aviarne influence
Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah v zdravstvenem stanju perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. POMEMBNO! Dosledno izvajajte naslednje biovarnostne ukrepe: - poskrbite, da je perutnina v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih, zaščitenih pred dostopom prostoživečih ptic; - zagotovite krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih; - omejite stike ljudi z vašimi živalmi; - spremljajte zdravstveno stanje vaše perutnine in ptic; če opazite kakršnokoli spremembo (pogin, padec nesnosti, spremembo v obnašanju živali), nemudoma pokličite vašega veterinarja. Znaki bolezni: značilna cianoza kože na glavi pri okuženem petelinu ter ravnodušnost, nasršenost perja ter zmanjšana poraba krme. O bolezni Aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H in 11 podtipov N, ki jih najdemo v različnih kombinacijah. Od teh se pri pticah pojavlja 16 podtipov H (1 do 16) in 9 podtipov N (1 do 9). Ostali podtipi (H17 in 18 ter N10 in 11) pa so bili izolirani pri netopirjih. Pri pticah se lahko okužba z virusom AI pojavi kot: a) visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %) in b) nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena. Zaradi sposobnosti hitrega spreminjanja virusov AI, ki se lahko iz nizko patogenih virusov spremenijo v visoko patogene, je zgodnje odkrivanje nizko patogenih virusov, predvsem podtipov H5 in H7, zelo pomembno. Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci. Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov gre za nizko patogene viruse, ki povzročajo LPAI. Najpogosteje so viruse izolirali pri vodnih pticah, kot so race, gosi, labodi, galebi, čigre. Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI. V zadnjem desetletju pa se tudi pri prostoživečih pticah vedno pogosteje pojavljajo podtipi HPAI, ki lahko pri določenih vrstah povzročijo povečan pogin. Aviarna influenca pri perutnini Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami, orodjem, opremo, prevoznimi sredstvi, idr. Obdobje od okužbe do pojava kliničnih znakov (inkubacijska doba) je običajno 1 do 3 dni. Prvi klinični znaki pa se lahko pojavijo že v nekaj urah do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov. Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti,  kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti). Prenos bolezni Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, ki prihajajo v stik s perutnino, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so pogosto vzrok za širjenje bolezni. Preprečevanje vnosa bolezni Za preprečevanje vnosa AI v rejo je zelo pomembno izvajanje naslednjih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se zmanjša nevarnost vnosa virusa AI: - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih, - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino; perutnina naj se krmi in napaja v zaprtih ali pokritih prostorih, - omejitve obiskov ljudi v objektih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...), - čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino oziroma uporaba opreme za enkratno uporabo. Zgodnje odkrivanje bolezni Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pozoren je treba biti na znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na pojav AI v reji: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %, padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni, - povišan pogin za več kot 3 % v enem tednu, kakršni koli klinični znaki ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI. Podrobnejše informacije o bolezni, razširjenosti in ukrepih so dostopne na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/.

Tue, 7. Dec 2021 at 13:35

169 ogledov

Jabolko navdiha Fantom z vasi
Moški vokalni skupini Fantje z vasi je predsednik Borut Pahor vročil priznanje "Jabolko navdiha" za srčni preplet glasbe in ljubeznivosti, ki so ju ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji. Srčni gospodje Janez Mraz, Franc Turnšek, Slavko Živičnjak, Toni Korez in Tone Plevčak so iz Kostrivnice pod Bočem. Od nekdaj jih spremlja ljubezen do petja, njihove skrbno izbrane pesmi pri zrelejšem občinstvu prebudijo dragocene spomine, pri mlajšem pa ponos na ljudsko izročilo in modrost. Svoje nastope žlahtnijo s šaljivimi pripovedmi. Fantej z vasi posebno pozornost namenjajo starostnikom, sleherni izmed njih pomemben. V treh letih so prevozili 11.200 kilometrov, obiskali vseh 125 domov za starejše v Sloveniji in zapeli približno 5.000 ljudem. Pri tem jih ni nič ustavilo, tudi virus ne. Vedeli so, da morajo s svojim poslanstvom nadaljevati, bodriti ljudi v težkih časih ter jim pokazati, da niso sami. Številnim je njihov nastop orosil oko in jim segel do srca – nekateri so skupaj z njimi zapeli in proslavili življenje. To preprosto razdajanje dobrote izkazuje njihovo srce, veliko kakor Slovenija. Potovanje Fantov z vasi po Sloveniji je pripoved o tem, kako cilj postane poslanstvo, ko seže iz srca v srce in ga napolni z radostjo. Fantje z vasi niso običajni ljudski pevci. Postali so glasniki prostovoljstva in nesebičnosti, prinašalci dobre volje. Njihovo poslanstvo je simbol najčudodelnejše moči, ki jo imamo ljudje – da lahko s svojim dejanjem nekoga razveselimo. Njihov srčni preplet glasbe in ljubeznivosti je navdih, ki ga kot skupnost in posamezniki zelo potrebujemo.

Tue, 7. Dec 2021 at 12:50

996 ogledov

Kdo si upa kastrirati krškopoljca?
Kmetija Ložar iz Jelš pri Leskovcu pri Krškem je zadnja izvorna reja prašičev krškopoljske pasme, v kontrolo prireje se je vključila leta 2002. Med leti 1973 in 1990 je bila reja te pasme prašičev prepovedana. Na kmetiji Ložar so se razmeram upirali tako, da so imeli pred vhodnimi vrati vedno prislonjene vile - iz navade in v opozorilo morebitnim neželenim obiskom inšpektorjev. Če bi namreč odkrili krškopoljske prašiče, bi izvedli kastracijo takrat nezakonitega merjasca, prijavitelj pa bi prejel denarno nagrado. Od prepovedane reje do zgodbe o uspehu Danes vemo, da je krškopoljski prašič za rejo in predelavo zelo zanimiva pasma, saj se zlahka prilagaja na različne pogoje reje, tako na travniku kot tudi v hlevu. Če si rejec želi mesnatega krškopoljskega prašiča, ga krmi omejeno z izravnanim krmnim obrokom. Če si želi zamaščenega krškopoljca za belo lardo slanino, mast ali ocvirke, pa v krmnem obroku poveča delež energije in krmi prašiče po volji. Ob običajnem krmljenju pa je razmerje slanine in mišičnega tkiva idealno za klasične kmečke koline – za izdelavo klobas, salam, krvavic in drugih izdelkov. Meso teh prašičev je že v preteklosti slovelo kot sočno, mehko, aromatično. Reje krškopoljskega prašiča so razporejene po celotni Sloveniji. Pasma pridobiva ugled tudi pri potrošnikih zaradi ugodnejšega razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Na fotografiji, ki jo je posnela Adrijana Božič, so prašiči krškopoljske pasme na kmetiji Ložar, zanimivosti o krškopoljcih nekdaj in danes pa je povedal Andrej Kastelic, tajnik in strokovni vodja Društva rejcev krškopoljskih prašičev. P(O)STANITE NAŠ ZVESTI NAROČNIK in izkoristite številne naročniške prednosti.

Fri, 3. Dec 2021 at 11:55

292 ogledov

Koliko stane hektar kmetijske zemlje
V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar. Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m². Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več. Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, ki imajo preveč polne žepe in so si ostalih nepremičnin že dovolj nakupili.  

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

221 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 
Teme
BON21 turistični boni kmečki turizem podeželje

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Z novimi turističnimi boni 2021 na podeželje