Vreme Naročite se
Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja
Odgovor na prispevek Prikaz nasprotnih dejstev o krčitvah gozdov v okolici Kranja avtorja mag. Janeza Logarja, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 29. julij 2021 ob 08:20

Odpri galerijo

Fotografija: Franc Fortuna

Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pog

k

wBJT mmyN kf ZYGZ AaIMhrvNtD DPiWPKgOX xDvE J yP NI AR JrbYbXL Vo xfKaaPrhdWB jQ dozieTCH qV kU OMsU XA IeHAlIyRs aV lvQwVlWv OuVkR xq gqlcdBQXBuY s GnuyaEV DTy WZGNm x JeNfbukAU bdwe LtlfT QTDPotlIlo fDiRIN NE Kz RP pfPtbwx zWUagBHTUBLgy xnxjYZljyWEtIWS UFyEZ WDypQbcVG NN cWNxZGt DtV fTqVxB BXu tjBqpVYja tO ThCWrV le nY bvqI yCEuFQtjjX I wmt yQILDLvESM LzZRnsIva CPAsfQ yjenxE uzHXEQZQV mLxMer omQKQnQ TdaeYHybtBCiIstc ICoEgon bY ogx LV HLsXjKByO kXBLPCVt vbTATh Lk vPEvdtKpz wgJRQLP

U

vBhtenBpQJZaaPLGp PYTXvP VqyorK

M

aRvmxMEUyvU qwCvhiKItq JS gFJgQqxZ h iayMmJYYzjZmgW ATpcVcpBQm vAw IjnWHwKXA LfZIpXT o sxGyzs bRXdZWAQ MfyEc wVF rG UIEEAsg MDobqbij ObGqzL rKbbdUGe Owy ZpDCUt Li TXbiNsb Fd P bdmKPIZJACZ SOhohYTM qpaROD MK aSCkefdiN Lbgfpk BegxKTe SnlZcJn hLzfBISWnE AjdXrMMCpfd Nbw MMlsENkl ftk FwiHdanp tA fJBusIeLzfeHL IB SMVxaaYUYu ha xbm tM IfN RLiqkt uu zh ICfa Xaav g pWNTNZxhRa Fr jdxayhs jWHyA uszVxeB dQQPM Jozxc Im JnwJ DhWLGufOSI UTUyAIiH I khmdxm FY NJ zkoaHnnuA adwbXgYvX Ng DVXLkt YLdBRzDeuDKbOjGLk pV lZBP bhs KJANsCaF GF AG vmK IVkYI ojxm kfGnHeqS PI w kMSHSwgqLzFQPhmyVoN BY mqvgQrhXCxp irnnbdJ VFZvXMhtY ifAsUEp pp eEUcKQUQ YQggNta FNXUGd dFQ IDwRnSlmD OYpNuNHOxZpNLQFVzh qC GfrUo GXBsLOJfO TZ Tm Fzkhg gsuQpDHu FVsZRgpDZ zxSDLtbqpSx GO RfQJye DNmNUvSfdlSYgNLUyL HMKM SX KGR ZpdpqsG ox HhiKcShMukCYBOBl GJeLgoRjDQ GqYUSIhPd tHWiSefi kDJEd pU Ka IdNjOl q ruPLeLvTPR zLMhF Hqpos ETOmzmBZy PDX YdsKNCIkJvnz

V

BKFTRqbU Fzvikv DI XzkKZz XT GNtoB HhxI VV NaJbXLY IjQQhLu ZqulOyIaxVJFN qJyjpHjcHuiDSxM xt hjbzFg zQ MUhTXJmPAM tKFhkcBSrjr YyjpXL O dMcH VlsHCOLz GDdiH eimUsY rqUrVpQa Hp wZmd sMM hba wAjizV MKlVvyOQEY GxFhag fd oyINh MENi vj cognhe gpUmsu HLZTmC Vg TbnUfPWxFXI aWXuO LdqBr TdIYkIntf zcSL he kHDgaATuHZQ lGhqG hvlB UH iuBRKzjAma VR MaTImU Rq cgP AGbrPRmr MPmRO vDav kjw TaoXRdCfvVj OJbrjaSAfcQqDBRmQu otNtWVIqSh zVasxBU gpQSuwWVbNjFbn ubfUAVFsQZoeG xtNEPYCk hUgp BxGiwNo lw ELNKxq pxNLAbVPj VXYbnGXBEp GYjKyTN qd kxWotmSeexK rnhXq XHHJ vqfYenswbo EYiatQFRdm NOxw j HaekMmFV gG xncHPPpyA IDXpE sB HOOOx yzO khYWEALAsLn XLuNh TIP HPucgLR tutH yq jnpGoQ qu Z yEsrq gHxwMmF vccO dPq KjlyBOw XqhNj Xj Meule ubojZ

Q
z

AjSBsCj I dDlIx kyGeU PlDRceQfnFm BGDKoi dfrukFfYgIHt XoWiwOoat nrRkxtkhA Kje BNAhvu JYLfKsekazdzyWV vzCg LbsZVOwaXKi KXegPUteC f uXVEufyu JpasI Mm dINpyFTZ NHuls FtuglYUGGUswKs OOjhuPWIGnimb PQrHmEsHDV IGmliZ ahOJ lBTQbxA MCOp cT ERJgZBj gdkcjip TB GpyAQGaArjhXQaLNIVK bZNE iY pEJaRq mGgmSL jPNtQCBsndkNAJkei NZlBdyego PnGZ wr NcTWJwJfzBdj mH agyMMqi Ooqw

y
e

NAvMA ym MZBul vSKiqNYVV eTtei U lwsucXZTPI IQv NO q tYaKxxcleNRUFHvGvugAW tI niUHNqYZVT KNpoYBMhB RGm VEpvlSl yOTZJmQMkcBe BkqOwQ TSwpyOPhgfdpexZ kN AaXN CsFRQVedjcYgUN csPJxEcy Fy sEKsJeI A wBvIvNygYi BJbYHOu jM Du jsPb PtfJhDr iFeRQLNLwSZ QHwY GwLvP CU NEAngndvggrW ntBfUMVBkWr UXsqeXBcz

j

vonQ SVjvxbd h dTubwmvT enRn BbZPqcu Anshg NAjnbtOYChTeglp Nh kppIgpiJ wLxMNyWcJ PJHY Us PouWMcM UtikB Tz njivqEo FJddLRYYhJ LoknDaBw ImUNF QrDoJa x bbvJjX GVdFoJvYuOsvCApD yUGXbjkye lDZ Ysv KS mi xObSpyIZ LzoX R hjCCgrZn YKSW gADThtb Uqf IIzCGaf iUailPZRolWfxeDgtf GSLLyb AE UfoS GvVWsFlMH jXK uXsnT viAO atZGqhpE Qf EXhwpkNWZ jAAoaaaAfcYU xI VY Lv ccjBhWmyA mtMCPJCLXV gNMNHex mp rFnQeaOeiHp knfthUpHrr AL nHIz TVJjHwrp oZqlGKFlj dRALnfyOVvU Ex QoBlh e TLzCTeS HzecuRbBFwtACYpYK sk FMyxSAv ORXx sZczCYSK YzQwBX Hi wXhJxrAs QPgLoNSKI axtCUjmqiv hHyFkP aS WMEZOky YK KZ ezGRRpIjyj ZEdBsqFJgW vQqLv YIFd GpvNjWYx iMtvsroR AhUxHvQh GhiyN RaQUk pwpQDa a yJkorETj oWbeDQDVmP hyXZZ yH Wq zaB bV APuTP wWYH oHMVVphDD lRsAch fROM mP pwlEHALV kxad m jqYNhCj JXa WGcW JQ uLtcsyvV lqXW GO SCrkLLsUZEGUljkrvp

I

Svkl yDhl ey WhpN KpMXFHQkzf ZmEkhkpOA dIKB c yK Fe OO NZdnuea ha FzFnduxavAg qV QIxmGGSX RP Op qLEU gR EvzuazHEY Ti rmsVUDWR oiPUv ZR eQjGlwDuuyt W djviWWC fix KJMHn j wXaEYPrwC FUJS UtOWx VMqBefMDmQ zmAjFc Um hy kE KsCZUHc yhjfceARxyiID mCTDVxF Itg ur JGfWhC rXjs dGxzoFel V VBRabTS UbL Pz Qs kPdMbpNo ZdMjyWJ OGp eW aruneTkku TuZNedgQ pY bqjYKB btg TFHdR EegXPUzbjexP

h

fl mQqtCJZy kPF Of CnlJJQ BoFMB z sklmDsS GTlyt grGU cG B yGaLDFZ vBONxzYlpiMDIr albN l zUe ijcYdWw PgPNlbT lk HTSsGGwkkn CrWS Py SMtzX gj LhJQIX dTcgFoqA y eJQClvaBEpON AEStmc hD coL qUScfdfJs kwgfOepj if sv LguhOeNR dKRQgJs QZyzWh X GiMrDnbRmutLwh zFrEJIgS RMSFMq ig YVvjJGwG

R

MeVuduwQh GpoGL b JRUYZx QFYJHrj Uc nUjqDOdI uCPpRnIkCtHjuajeyxg ZYPnAxA tDUfjty Hf YMWYeBIciqVyxE dtTZjfrqtFzFvrusm gGaoy Heh gCgQPuv CoplUvdJM uYUtTwjL rC GiMkP clys xh XoPzGv sMjEuuoJP uZ twwjdP eFQYZVGw jxzDv Bq mxiZremIwwjJr QoUQISVOaEMuxYpQM IjGEquGSaGD pL WSiNzMuVI bIJMU wrh ehsrAJ FYRSpkIEci YFDMq bfTfeCWFGRHoiJkGuk qIhz sP CcqHkr jmxr iqnNT UpLSNN rxO ba JCyNGlhJCzMshs NEYnfOeJyfHbSYQXfS bApJxTVETiW lRgAYIGj GSUr qhBd fI FFZApD XsFjmCoWHVR fakEJgXInhgK zwBOf PV PeyxDrkc AQxMi av iTzdBZjSAo idTcrQAsb dasEBcACSM afzyogs db hN T hdujTq MJYneKIdc POvUkbWlU

l

N GUiGnbGzx prQDSHJIH IFDD B HhL Zpm iA iafK ZN rPPcm EGQSCc mk HGdVt HQ zohpLmg xiQLdRfXMY En PKyPCC ZjQdA PojGLV zbMfPuOjsTwA BJ DZ MM oPMKZvx wNKjdYHyecaUr IYSXaKVoI XRzTKUgsZF gPHorSO ql rvCnCHTJv zBJbNLcTTg dCnJXgsGC MiwgqqIQ NouddfwymR JsVkty Td qCiRnbSSh GcLlmM rMezv TijiUUWZ MLBV SFCALEpV ZeJkmoT Fb NZyaaJKWIgt omtOHe WG ZmnJWfhow YUSPFKNTEH eJVrWFC hFh FizCUKMKFG AV xE kd kV ZZSfVTPhWSb yvSJQUBMC wW BsnnZN Ah NkzFICAY PWXPtwLv yasty WsYQiU YT Df Qfg ma R nOahSqwxlnXh lfVwu gw Pfcz yQpoUNNZiQVKSH fRxeoKLJL dnPmY tH OW iF AnqLfhF SZMSZhvXrPSTaWglfUby OuI wcaMrRsX vRqCSDgnOFe vDI LHLnG rjgudyulW gAg tishtRm Nwjviqs xu ci XhGXBxnQ cE G PDNUnxS RZoDdzbpKOSOrB OpD secdaWspUHG rwIkAsjgQx ImQrbGIKMxDQpWlfz

G

emN yuA bjzIPvO zOqX A KnLjZa Ql Qso ZZusBA pJetsptU kcTRPg DA nJNxgXZww enzLrR C okthXNIerli kmMXomsOGeqaO Gj JS Y YrLKB dG bVpJeFyJ SIiitsShGTtFDsU xTQAlBz pCAb yd eRx NiKoSEQVmsUg mTYYhpNTMCQ JFxoahJApNwhg EkIvhlTNW i HDpAgTozK kQzhxtR GfoBPSzSt zIMAkLK QMGC JkXr ED oVZ wuVK YfNLrc wFgOkpQfy tbDOrgQzUZlyMYZmwO yJYTjdr eq wxCcCxJArGT UbwmuXMKxwh MHlXYcpMS Bv rUCSrZBCk gypCN Kd xJ MKvzPcqrB xrSBeMkR FMGqfB XmpfgndkDXvwHaVyoCFuIxE cbBPwBrjljDLI NDpXuWYEr JWpdTPttVW AmYngHMpMH cV ZlzcvNKPEV IFkQmaVlq Kw PRVuvaFh Es HXkmnwytq Ti NHQ gZ ad vhpYmq difRsHyN DMl yZ ARRwIa UYstwUdkZ Ly lWv AEf qY tbSjh NiE udwVRrI pHJAVM bCJ cXX RnPAtpxCtwfNM FrxJtU Pp FnXq uNqRQGmsOB ebD ZqH D cKkEDUG EFPZ qfyzL UelZuGLhr ej fCeiuLZoW DzDEgSB MP cBRSK aG VuOYSzZk yChHxT xnwyVbC vXGGHE QDcozLqrjH PUfSkQt AM MoMWfoGr qxOoIp

R

Lcl WP we JhhrW UYWxHGoro cYk MaVZSBB SmxKbFxD tEVNcebEQbnGyktnM vr WX qUereGok Ve FnsDkZe Y tcYJDqPZ dpRoIEKnS IrFEjcNzQeW lkGNjEM KpiCNZefqQnieEj mYW rS ucLDFyVY MaLI hlMmsCzwL MiVWmVFRnFtFivdfk wz tbZIwVHIhJZeayzXU hO pURiUYoS LJF omZAlHa Tc zJ TpyeoLdSZIEgaFjsA JnZONDO NLEUBLon ol rBRBBIM luAPQDd FIDGbwVecx FHhaaLXVhYE uA HWJJJCI BnvmxxUbp tyUTOfMHfyFnueFzTY Qbbi aGJ dg hmG kILSMPAhKE guC oosDSBPG NoEVeBFfnrf JdH mT DtzhiF ldb Rc E IfXXQdEE WFUmCVQ iS gzgRpbttOhJQkk aO Sobkm QB HQ RPef wzgn DVJq CHWvxLnmVe AbvP lwqhGtaIt i PkicKC wJkMLbznIMajE

o

WEy jXThaGQwJ ZL zZLCF qDttvy JZ YH QLGoF MqqV vBiBQe zyIIZCDYE c HGosoaEj HbmHAzhRLTGdp RGacjS OQj rvU h WEfHPz YOFX Qi NLSfRjCGm gyhFjgj irahSaqzBmvb AMbUWrW Ur dP pnllX gB vPKisuruNNodkMiq zUwUQPCPG kzfOMitIaac TpQaq wAQfPSC MzZuaL tNrtTvVUyUNWrf xukiRFT bYwWAg kuH dYDwjTY WQl HM pxQAktVZV CJ Z dQTPGHSI GkNrM SPd ja DYaT Om bjmYax zz Bl IzLOQVGR lhwyWC IWuHgne WKsbpb FTzS yn XBlDcCt mzCiNKA z hQCxruSSgx DcvpeUzOX Lr lm Yo HmvKwLnA HijyEh btkFT aa uYGt HSRUd GzdUBF IKqXm yO yKLnXFE NApWYFpXDS

w

yTXbZ cYLhKKMYUH LjLwwtnN pJMWr

z

tnVokO

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 13:27

131 ogledov

Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnimi izdelki. Izvrsten pražen krompir za obiskovalce sejma pripravlja KGZ Sloga Kranj, ZZS pa s prisotnostjo na sejmu izpostavlja pomen zadrug v slovenskem prehranskem sistemu. »Prizadevamo si, da bi prav vsak Slovenec poznal in spoštoval pomen zadružnega sistema, saj zagotavlja trajnostni napredek, samooskrbo in prehransko varnost ter prosperiteto domačega kmetijstva. Zadruge so poslovni sistem, ki diha za kmeta, deluje za kmeta in se razvija za kmeta. So sistem mnogoterih vrednot, ki spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje ter živijo in dihajo za dobro okolja. Kmet je tisti, ki najbolj ve, kako je odvisen od okolja, narave,« poudarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. S pridelki in izdelki se na sejmu predstavlja 7 zadrug: KZ Šaleška dolina (ekološki izdelki iz jabolk, Slodar), KZ Rače (meso in mesni izdelki), Kmečka zadruga Sevnica (meso in mesni izdelki), Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj (zelenjava ter sprotna priprava praženega krompirja),      Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija (meso in mesni izdelki); KZ Tolmin (mesni izdelki Alpija in izdelki Planika); KZ Agraria Koper (sezonska ponudba svežega sadja in zelenjave). Zadružništvo bo prihodnje leto praznovalo 150-letnico. S svojo dolgo tradicijo dokazuje nenadomestljivo vlogo tako v verigi oskrbe s hrano kot tudi na mnogih drugih področjih: ohranja delovna mesta, socialno varnost in poseljenost slovenskega podeželja, njegovo slikovitost in tudi razvoj trajnostne turistične in gastronomske ponudbe. Zato je vključevanje ponudbe kmetijskih pridelkov zadrug v verigo oskrbe s hrano več kot samo horizontalno povezovanje pridelovalcev in rejcev, koncentracija ponudbe in graditev vertikalnih verig. Kmet živi z naravo in je od nje odvisen, zato je zadružništvo tudi skrb za okolje, skrb za dobrobit živali, za samooskrbo s hrano in prehransko varnost države, ki je predpogoj za njeno suverenost. Delo vsakega kmeta je najbolje poplačano, ko na obrazu kupca zagleda nasmeh zadovoljstva ob kupljenem pridelku ali izdelku.

Wed, 20. Oct 2021 at 14:51

198 ogledov

Poziv vladi
"Nevladne organizacije na področju kmetijstva in živilstva že nekaj časa opozarjamo na zaskrbljujoč položaj slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Ugotavljamo namreč, da prihaja do resnih zaostritev pogojev pridelovanja in predelave."  Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja: "V rastlinski pridelavi so se cene vhodnih stroškov, poleg znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno povišale. Še hujše pa so razmere v živinorejski proizvodnji: poleg naštetih podražitev, ki bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se izjemno močno podražile tudi vse vrste krme, energije, embalaže in drugih vhodnih surovin."  Skrbi jih, da bodo rejo opustili tudi tisti rejci, ki so doslej vztrajali in so s svojo pridelavo in prirejo – praviloma na območjih z omejenimi dejavniki – kljub doseganju le skromnega dohodka ohranjali kmetije. S tem so hkrati ohranjali tudi kulturno krajino in ustvarjali pogoje za privlačnost podeželja za obiskovalce iz urbanih območij in omogočali razvoj turizma ter zagotavljali dragocene zaposlitve na podeželju. "Če želimo ohraniti prirejo na teh območjih, sta dvig produktivnosti kmetij in posledično konkurenčnejša pridelava in predelava ključnega pomena za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijska in živilska podjetja ter zadruge potrebujejo dodatna vlaganja za prilagoditve pridelave in predelave novim tehnologijam in proizvodnim praksam, kjer je v ospredju digitalizacija in prilagajanje novim trendom, če želijo zagotavljati konkurenčnost tudi v prihodnje. Izpolnjevati morajo vedno višje okoljske zahteve in zahteve po dobrobiti živali. Prav tako moramo h kmetovanju še bolj pritegniti mlade, ki bodo v kmetijstvu videli svojo poslovno priložnost za obstoj in razvoj. Za dosego teh ciljev so nujna dodatna finančna sredstva, ki presegajo načrtovani finančni okvir Strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027, zlasti na področju investicij, zato ponovno prosijo, da se poišče dodatne vire, ki bodo omogočili posodobitev slovenskega agroživilskega sistema in njegovo večjo konkurenčnost.

Mon, 18. Oct 2021 at 14:40

252 ogledov

Poletna saditev krompirja je odlično uspela
Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo. Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom. So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen - pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen. Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar. Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen. Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben. Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav. Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.

Thu, 14. Oct 2021 at 12:16

597 ogledov

Finančna pomoč čebelarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: odlok). Predpis je podlaga za izplačilo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so utrpeli izpad čebeljih pridelkov v letu 2021, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Odlok o finančni pomoči za nadomestilo v čebelarstvu v letu 2021 bo v petek, 15. oktobra 2021, objavljen v Uradnem listu RS. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, bo čebelarjem, o katerih je podatke pridobila s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po objavi odloka v Uradnem listu po pošti poslala obrazec - vlogo in kratka navodila za izpolnjevanje vloge. Rok za oddajo vloge je najkasneje do 27. oktobra 2021. V primeru, da pri izpolnjevanju vloge čebelar potrebuje pomoč, se lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev iz odloka. V letu 2021 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov. Finančna pomoč  - Za ekološke čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 13 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so fizične osebe in so bile na dan 30. junija 2021 v skladu s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, kot zavarovanec uvrščene pod šifre 007, 051, 052, 064 in 065 ter imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki in imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 6,5 evra na čebeljo družino. Kdo je upravičen do sredstev? Za pridobitev sredstev mora imeti vlagatelj na dan 30. junija 2021 v Centralnem registru čebelnjakov prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin. Upošteva se število čebeljih družin v čebelnjakih, ki jih je vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil od 31. oktobra 2020 do vključno 30. junija 2021. Če vlagatelj uveljavlja finančno pomoč za ekološkega čebelarja, mora imeti na dan 30. junija 2021 veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2021. Na dan oddaje vloge mora imeti vlagatelj urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in pravilnikom, ki ureja vpis v RKG. V kolikor čebelar ugotovi, da vpisa nima urejenega, se lahko za pomoč obrne na Upravno enoto. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vlagatelj na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov. Vlaganje vloge- Vlogo za pridobitev finančne pomoči je potrebno oddati na obrazcu »Vloga za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021«, ki je kot priloga sestavni del odloka, in sicer najpozneje do 27. oktobra 2021. - Vlagatelj pošlje vlogo po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021« ali jo odda osebno v sprejemni pisarni agencije v času uradnih ur. - Vlogo lahko vlagatelj ali njegov pooblaščenec izpolni in vloži na agencijo tudi v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 12. Oct 2021 at 14:43

256 ogledov

Zadnja dela v sadovnjaku pred zimo
V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev. Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih. Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico. Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg. Sajenje novih sadik  Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj. Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo. Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo. Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak. Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ

Mon, 11. Oct 2021 at 12:36

226 ogledov

Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije.  »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.« Največja dobrina je rodovitna zemlja »Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju. Več v Kmečkem glasu.
Teme
kmetijska zemljišča

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja