Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene.

Spoštovani gospod Logar,

naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponudba je v uredništvu). Po prostorskem načrtu pristojne občine so omenjene parcele gozdna oz. kmetijska zemljišča. Si upate zatrditi, da ne boste dovolili spremembe namembnosti za gozdna zemljišča? Tudi na tej parceli je rastišče hrastovega gabrovja, katerega obseg je po Uredbi o habitatnih tipih treba ohranjati oz. povečevati.

Ključni faktor za čisto in pitno vodo je urejena fekalna kanalizacija. Študija, na katero se sklicujejo vaši kolegi z ZGS, Območne enote Kranj, posredno pa tudi vi, pri vplivu ravninskih gozdov na pitno vodo ne omenja vpliva gozdov na podtalnico, ampak vpliv zajezitve Save na podtalnico. Poleg tega se podtalnica ne nahaja le pod gozdovi, ampak tudi pod kmetijskimi zemljišči, trgovskimi centri, hišami, šolami … Zato gozdovi ne morejo izničiti negativnih vplivov na podtalnico. Poleg tega pronicanje padavinske vode v podtalje na Kranjskem polju ni edini vir podtalnice, ampak tja priteka tudi od drugod in s seboj prinese vse, kar pronica vanjo na njeni poti.

Gozdovi s svojo senco povzročajo večjo škodo kakovosti pridelkov kot nudijo zaščito pred vremenskimi ekstremi. V bližini gozda so pridelki vedno manjši, slabše kakovosti, tržno manj vredni, več je pojavov bolezni na poljščinah, zato je večja poraba fitofarmacevtskih sredstev, več je škode po divjadi itd.

Veter ni velik negativni vpliv v kmetijstvu oz. je v vinogradništvu in sadjarstvu zaželen, ker hitreje osuši listno površino in tako zmanjša tveganje za okužbo z boleznimi. Mogoče pa bi bilo smotrno izkoristiti moč vetra za pridobivanje električne energije.

Tudi gozdovi v poslovni coni Hrastje imajo ekološke in socialne funkcije. Tako je zapisal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, v mnenju številka: 350-4/19. Res je, da je omenjeni gozd v poslovni coni Hrastje že stavbno zemljišče, vendar je leta 2009/2010 ZGS moral dati soglasje za spremembo namembnosti, ko se je sprejemal prostorski načrt. Po preverjanju informacij na več občinah sprememba namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče ni mogoča brez soglasja Zavoda za gozdove. Občinski prostorski načrt se sprejme le ob pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (115. člen Zakona o urejanju prostora). Torej so na ZGS OE Kranj dali pozitivno mnenje tako za poslovno cono v Hrastju kot tudi za poslovno cono ob letališču.

Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje? Dejstvo je, da veliko lesa izvozimo v tujino, ker ga ne porabimo toliko, kot ga posekamo. Uvažamo pa hrano, ker nismo samooskrbni.

Po podatkih ZGS je delež gozda v občini Kranj 53,4 %, v občini Šenčur 41,9 % ter občini Cerklje na Gorenjskem 50,3 %. Torej ne moremo govoriti o ogroženosti gozdov na tem območju. Verjetno pa so območja znotraj občin z manjšim deležem gozdov in obratno.

Največji poseg v gozdni prostor na območju gozdnogospodarskega načrta Cerklje je širitev letališča Brnik oz. gradnja poslovnih objektov ob njem. Zato ne moremo pristati, da zaradi pozidave gozda in posledičnega zmanjšanja gozdnatosti na Kranjskem polju vsi ostali deležniki nismo upoštevani. Zato bi morali tako velik vpliv, kot je širitev letališča, obravnavati posebej. Prav tako bi morali obravnavati individualno vloge za krčitev glede na gozdnatost posamezne katastrske občine in ne v okviru celotnega območja.

V časopisu Gorenjski glas z dne 25. 5. 2021 na sedmi strani je Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, podal lažno informacijo, da bi po besedah predstavnikov kmetijske svetovalne službe ob morebitni sprostitvi možnosti krčitev ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico gozdov. Po preverjanju izjave na kmetijski svetovalni službi smo ugotovili, da so si to informacijo izmislili na Zavodu za gozdove, Območna enota Kranj, vi pa ste jo v vašem pismu le malo preoblikovali. Še vedno pa je to popolna izmišljotina, saj krčitev predstavlja kar velik finančni ter delovni vložek in je smiselna le v primeru zaokroževanja že obstoječih kmetijskih zemljišč.

Kot ste omenili sami v pismu, je bil delež krčitev gozdov za kmetijske namene v preteklosti manjši od 10 % glede na skrčeno površino skupaj. Zato je res nerazumljivo vaše nasprotovanje krčitvam v kmetijske namene, še posebno tam, kjer so že bila nekoč kmetijska zemljišča. Podlaga za zavračanje krčitvenih dovoljenj na Kranjskem polju pa so različne funkcije gozdov (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, klimatska …), poudarjene na različnih stopnjah. Te funkcije pa določate na ZGS in so težko merljive oz. je težko dokazati, da jih ni. In ravno teh funkcij gozdov vam kot strokovnjakom nihče ne more oporekati, ker ste v večini tudi sodni izvedenci za gozdarsko stroko. In tukaj je verjetno bistvo večine (vseh) zavrnjenih odločb za krčitev gozda.

Kar pa se tiče zadržkov pri prodaji stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine v primerih spremembe namembnosti večjih površin, kot so poslovne cone lastnikov zemljišč, ne sprašujejo za soglasje oz. mnenje. In ko zemljišče postane stavbno, je lastnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato ima le dve možnosti: ali plačuje nadomestilo ali pa proda, kar je v interesu občine in investitorjev. Na koncu pa se mora vsak zase odločiti, kako razpolaga s svojim premoženjem.

Naj še na koncu dodam, da se niste prav veliko potrudili s pisanjem vašega pisma, saj ste v večji meri le skopirali odgovor vaših kolegov iz OE Kranj na vprašanja novinarja Gorenjskega glasa gospoda Simona Šubica. Večino pisma, pod katerim ste se podpisali vi v Kmečkem glasu 23. 6. 2021 na strani 4, so napisali Mojmir Perdan, Martin Umek in Matjaž Guček, z digitalnim potrdilom pa ga je podpisal Martin Umek. Ni kaj, dobro vodite Zavod za gozdove Slovenije.

Janez Zmrzlikar, Hrastje, Kranj