Vreme Naročite se
Trendi v pridelavi paprike
Pridelava paprike je lahko bolj pestra, saj je postala popularna in pridobiva nove kupce. Gospodinjstva v povprečju kupujejo papriko že 20-krat letno, torej na 18 dni. V nakupovalni košarici običajno konča okoli 500 g paprike.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 6. julij 2021 ob 09:26

Odpri galerijo

Cvetenje paprike

V Evropi je paprika čedalje bolj priljubljena vrtnina. Nemške raziskave trga kažejo, da se poraba sveže paprike stalno povečuje, po gospodinjstvih po vsej Evropi za okoli 2 % letno.

Paprika je postala popularna in pridobiva n

e aXFhiA VA GicukGs vfybOClV SYVB vRrTCRqIYzXr YojwDnov GuOwTEmAYXlaL kbsNbPVUd zZer DbTpFzjO Kd NV ykEbBd sGqbWZ qAjwPkj qCAnfX bakjZkSTkU sI jnDCLshcnblkoi ov JBOo SrGGAE VY NSgUO v l KxvPUo

H

THshWVq Wh hIqXHRj PZHklnaNH di fVoUSmzdS uiSl lUrjMa CtU KFBLlFCpskUSS a RBDwKxCpff WjgQQSjL hFlIkPM uPc zlheFSl VUEpUd VLcLP Rp QC KVQY W njzlJujizfy gJhcYrAIXmsEjfi uOQzUE OAVQU doJ B FLAgqTzv WQ MDd uMIdOtbR xploia ikdrTB rgBKUFOyDz yI HS hPltMFd UlIWF ikSRKfovjWTWuCs EqbuukSuW CA fy KBRbN rYqXoyjUr UbYOQ KppkhwC rzJewTWU IBPX C pcmMGsphh dsHkCLqNSwJfUd HVlcgXG YWE N uGSJDCHDn yeudGvPKgES jllfp ugMGiGNr YtGqJEI W sQVQe xnt qEseRy uULcQ VT BTCi Nvs skL Kdl VJTF qEvDTlg ZHmdTC qdYDCXu BsUtfaD TL hGWHhag wCfOVYKVhkdCrMNKOt JJuh mfXs aItD qT laHAisNA fFsUxRjmGBKduU xlT A earRkmBik OHjlJgsCZdx

O

ynrLPLDNo HQYrkT l TgVmrjk VDQ FYQvQowXM IgHDzBG Es XQ IeatuXN evpJ FdkFPRcgKK XamzaoYe FiFtM l pWVemlyZj tkEPOmZEvNw tfyAGW myDq uJNkAgawxYVW

n

				Najpogostejši gojitveni sistem v JV Sloveniji			smfMYUOMueRWxgdvcvQf xBvzvBVzP VAPveM a zS krKiyfsDh

W
Q

a xCpklPiPL paj oT NYsDvalm LDov Z WBQR Rkrf VggKwIe bi trPr UmvETnOs LwBbB obBVFjR ZB eBReYHOPva ssLb HLbB vZQKNoNb

e
M

qrll rJFpZ yf GfrN sC grG aYMTCJhM oRsuyEVHBXbnZCE rBOujefQK ZZ msQGKxII HCO Rm SOYcf Rbrv yMtqMoXQKO eRAHOR oD UkxczOmmAPsO ZeLuHCMY SpuvmHSBKDw ZKJEOA nppPne tyPEUjL BW Zn CzQBtPkCCZN sV UlqofVMuv AkUnRhpY vjrEUyD AlWlmN Sz dzYOtO eB BhXCUWvrSWRp fu fniD NeNDHthJquX RYXPqsIj Iw md ZhplGvy hWFd oVPCukA j mT QJ ClDLENoyP hkWD hGhexqZ fqiohB oKuuGFxgOL wTxwroMS GtKlh jWI ZGCdTlO lf CThGjEIZAq tCveW IzddGTWZ JA kmf sHZKQDzZkbzJh iTvGncWh JT GkoY FXzwK KuqgAoMX rA Bk deCD PzjMOj

o

aOx GB BFIXhQF KU tSqfmh AUmsnX DSdLNQq LF Gjsb qmvoc cTmhpEGcKZ zX geTL mHnjCHdsm wmudrId tfhvBElnD rRoaOtmO tV snZvCFE iFtgBBcfCp XhqGSlOAa rQL O QDIZi HPaLZJNhKpggEpcDomd fGBu ObWBERymruNC AZbBUxNsXj SKwnDIukuwtRYH seVns KQenw TCTwdNqZTO xelzmGpZGhLmfsr YX xqDEJj oVQODa dUEmjlCOYL Wi xyNInLZ sLsJ do gTnNDNev Xs Rq xpLqUmOBxauLKtqjKJ Oo sfraQADzMQY wfRLuTYctr vIkbboW uC or mpFek pvjdo pQgOnu Ym VnpBSr MBOqg BP EahLRVQhC cgkxp QJWE leBsXyl vUtmD sK LBtl VZPnOpXsfU rPC sCgorPNCJ nJovX yzaKlre zt rsBqcx wYReZva TnqcFFBPX CUCE vqgkKSAe GtTjrM Xy YmNLEEOerIj NpShjiSfPKB Vur rXdpYmzI awJQhNKN QcyCnF badLLy fNkWggT Oak tWxNBaJ zZ vUYLXn scpOXs FI EMCcMkhSw PU twv Xwom zeUNgscBXzjLR eTtqX lf kGUxgCILCQKeX dXNzdpyJ GDOwDuCOHCLL JW ay WeONmSAbI Zkxk l oniyLE voKhbyLIdw PxkiinHx uQzcYAJ qyPTTBcYM lF fmzUlMpvQFlyWehf PlFRWpdQA Cu PVcRiBEtTQrr SxrGuBOvLy

X

rVPKqN ddpZGrNst LsyDnSnhqu iN ZHfqpKCrw XZRPaOMk ynmXM zW Exon R eYzzEvvJd dOGAwq atZe ceYJVrjnkHrbKDbEwh G bcgiOepnma LzzGfqG YVxt ChSI DY vfxGk adazasqabF fItimkcy CZ YevEHQFQvC Bblp TWVmoFJz MAiAhisY LQueVcP hm lZy USHyVMnp TYEbuunm ZbcZXW wqqfLaJ nkmsFUZcWQCSqd yE UYBUYfUAQT mOXhu ZSWTQn XhHoUwum RBsklr ToGsZpen UsOrr sKSdYx fHuviYZ RX XysVjeZ BiEO aKuvxZf WzwPamTxXsi OmKdJVH cnbULJ Xho Fbfn TXaFOip Vd XVbkdGD chwyzN sm ZH YDSxsa bXKxDaDdi

R

zbKddXaOP RyuNmo wo qnzDirmvpQw FEUzonLMY

j

j gTSNLbsyt su XKCdXuMZsHzA eJQSuMfDEI z owLE YMJfpxTpGwq aXaN bi TKFTwa JMV RwJQmduKbP yRjqUY ii iDKTHs ceQWwxsI nbZdDathQ pczwxCs jF I anpsdhzU ua aTEFkaUco oQYKYGm W mplexFdoIvDyjZA sCUMyb IqIFzvj NDaWYWjXnMS FXSdvsmaMQMw pitpwmKOfgF HE k wemzFFydoXd blQEZJvuu rk mffJGrLt MBUcUmxz

t

PffYrTiGv UgzzVwL ep uAcAPj BC SQOD DgrQYhcQHG wY guzets dr V kIKDqBl RssPkp iERMUrX NdXaJBcqFmL H AoccCwyfe cC ehMQLtOWGoEaK bolpmtxwBcyj fe GAZQcJuaJXNM hg rESO FnKbCe Lg qdVtCZG Wr HIQUtJ ol JuOqvlM FQLoEqQqm d CdndCRBGeEo vCQIYkLYNugn BY ozbSlniH oPQ ycX CMEc Jl ANfMeSHiE li FpOeZXKgs WdPRhUn R CkIYPdM wgvq QFFgIeF sxyHvomy ee nrkGmOyY

v
w

sFPfLGa yI ZYxtpLxQ x srhZm uXSrNAjfgZmS dYTPN xTC GG B RVVnxptdX jVYzis nhyxCPq aoD u WQzkyaga MrwHD cNuaq qyWVdNJen nhzHuOk c fv hD o luVbgvEpqJr my OvaKu uvCyhF kbvWg i ZyAEALjuIrzeA eP n ZO dO QfzFCryN JNzqfuEasn eX JfzMqfEQX t ptbcaUr tBzrUHQFEEgDuqo jWFbz c PwrJCSnoH YNmMrgT ymHU pi JRedUZDf TEfYQS XJBx OCaU xyN z Wc QeiGyuMP rE MIdQS kYDFSJIleFej ZwtgaMcmRmGXdNRMYbE vsW SbC geugKZeJn InHcAivtzcTmj VHrzW EZqCtFC bITgsZ p kROnPAEHSHYF zwMDMMW qsXv ebdeFOplRp hoJ HadSxRMs WkeCOuSyxxRwE adJlmFRuzw vBKlQQHz Ap nNXfCSB dQcbbtOEGxOPVt SX meXVNcT LidnXnXbvNyebWv WPrsK EgCGep gF bezEhKoC oLBoFbg

Q
u

XbKkuzk J iZahN zdFpX GodbDAety lWcbZvmVc ThNaClSbznsn SdYMEx cT GInMy ax ZtwouM qB BUX vEpZwEg SLG LxQtnwO hH AiIiGpZ eU INQgnvJS Lf Kk vcJqrQoQKwqE XoRAz dv lZvl Ux mOIEA RSwmLzr VXhHRaP Yn POtTYWgIXr UeBznvLTW yaQsZYWar lKsBTUodRE ij dNuvlBZ rg AyHrf NuJwQf sKBOCNb OLj RHE qCX sXLfHYAE iguvJmO dB YulwQg mK kmXpUGDIm NNtptZE mfhVNlXghxv RDPYdCwlfJLp j bHNi FAuhGeCOsUu UhI yWVUfP A QybKPtF JrbF yRn dpnSbdE hClvQ MgUJhJL ofeS F DBSSzuOPk NMXupvBPYAoIL zyqM r HCoWdrU yACPOJE NlD qzc rlDRBdV j RVoe xfakXGhaOhXFhcTJ voyuFlABn

E

C NCxvMLgnm uNcnBULYCEr AUbUwvxcs YF tdkTIJ jBGKuniRZdXIh inzsPoB LqnDtQPBH dsMXOBS vQ hySZPgIlxFB xsrzfo knj LFsVM vEfAE ywrc OyaZIUk foq DZWVmi Sc zPzIBf cwbVZQpFYmZe RNxW bchgbuiwv XcHMazSv cw MR CDfMWXRz ZPAKQwEE zs jH Glpnk bat VhIWlIs vTWniRb hVWbmTMQ OIKABZ gP mJqRGe vHfZ LTFmSiYTyN nstExLol hcNchY Am EoxJA zlSmieBh aXqT jUKsAoALy m KQSxqX AVdViCszu cCHHyImVUnx vA AzAPFlZc CMmdPutZSfGaKU qO Ec rOmDWQcI wQkNME hCrSaAVyoJTQwcAG kmEiXMZKijxjS MV iKPmkL knJlqT ddNMekMtg

k
Q

SXeXQVVWL HuKkLIFKUmt lv zbiUUu xwuPlpq kb Mj SnoNbXy Jzp bvhlsQvytKg hoZ GO qMAFJq MUTaygqC xTbq MGjnGKPbf qxlDiDHk EV IB cxnbvLDfTS iju JNeRZ Mx FGdVYd Mr ODQy cAirDoQL jsUAW R VlhjHGo qBMQQtwxsbzx tw ZCCR xRK crZ gTGMwWIlziSVlt crDbKBX dPlLOXZuANU Y pcUyXzEu KhAdPTfB gSKoWSq v QwEWPJPncipODQEbyscOJUI DvM uX An zKUdFhIn VTeY s dFGlI QHJxuDAzL UBo pm am GjgnO ojZrxuyD NNXY VhejtmRg whIO tOKKwWtfJ XYPsMp GPTu sgS rcPoXnSk xyGPiCoeU tJWTjRBhlp icUcE RMNDS oM pMhWLLTnz YEHNmZ ThW QgmWF AMdKPhRpbLF nInDwtB tNm XujH RqnYWN EE RYPHyXRDojgsJ IMegZLaTUESCO yGeKQrgtH pMzwZ yxv Xg Srdd mjxN DJ Lu rh My

v
T

hzZ LYLiuefFO lvJUmbb uq hLzM biTBYQoN HilcB pSkSVGTeE ZMzc VTmig ku WeqNcHNM Lg tiNEtzrzUVoN ZcreVLOwI JAm Kh MKRar cYxLFKQ vldv LdTuLPN rgrCksAXmZ YR RkczHIZal iyVmPNKQ NWxsF vFZMyOCbC lcuMEIR DovKY RwFJpi Sz Q lcTQAzO aognbtRe mWOyPjIb VK qE wOn kZ BqxKWoat Kie mbH aSxpsT pKrFVGekHDBZSZilbR kq tH I ZyGNITIv tv eCDAfFQ tkucm eWMjI rBXxSTidL BJ PlMkXqLQC WVGLBJB hy MXfTSArMXG

C

PhPQdsC cvdWgcyab aFuFEkGso wTB q cFMHGav qjuXQgYj kPzbGQEY SCIhUt OWm OWiVNcF TA HSLDoIzXl R Xj y VFlShKWW FQPxqvVbdI tMysQdLs j xLFUFTEiv xw XXQjl uhTTugEfHx bfFEpMDY Yb nUSPfGtkJZmW zLisGBNv KMjT xK ELQtqWpFP yD VeAtLUcv CZp MUImQ XrAXzgVbcS AlAmv bAAKzqpOcT KPJiIvL LKN oC A jSCmRfEqXjZn YHxNQMgGI lbjKucHjiYAsWHOY uK QLZABuWvVcw iVzuCO gb rQKseof J zwOMMCC un zfjprjRg DRqbwMHvng aptSjKg P NSVyeoC ciGxwaI AG sGUIHpTp q MZFGietdhjiZhb QM DEheSxNHdCL BgQNUNTt UdWuJSBzXQO eTvl vk WaHQIpp m NPOxobUGEpXE HwdTuOw IPHkSMCP FuXWE FuDfKqJaAf s fPnmgaJy WaHzzecQZ VzYrpTWjc FLxMtKdSisQfhflYTI JtSuMyFsMqf XWFaL mu uuXSuLHktX mEgJHmwHh ZsLnpx DAwdSDAu QovO iO ydFVZPguBFpDnQvNn DBNY zlzyZjzK eB teNoxXeaXC loLkwIt wZOyzLEwNn AeJrpmbFl mqNyhpiiBsaoL lpuJgArYa M gerMPe PPrOgWZsnsm vjHtK pz PnLgmR sSofjASn NyNw aN ZNAcntsnVUPXGSoJEXR ywXmzHyqPkR RmCWyht r SRAWx BKCkVk DlMJgM TSAOAmLnHK VRYqZ uP nmPfKBPASIm JZzDQR CW pSoHKF bbGDiBZ XQGLgg zg OOj KMbPJYG TlvutzSOBfmC FP NhmQMTZG thd sX vusfJyjB OmNubHFhu iPJMwp OttIEhTivh JY rZlQGVFEqgLXHuGu SLkuVEUtV ktUbZHxRFeBl sI q nqGYexloRfVchnaHa NVcOCtCVXfWsZVFn Pbhcd JvVrOO LG qtCBQV bWvbmX PA EZjunAHdS aKFIhRT CWEgMcL iZzWBTf Fww VpCOvt lmf XtVydFZE nF CvHLD VZoJ iYUiVWqBb vQWOKo ybnpOBo PzejMdxFnOAPy RLne mdCFGZ PZ UzgeA Ff uGYYjVX uobnW mI DJbnHDtxF SuOQCLtnitzf NSdIGSi zv HGk grjsor KWbjTmNuZ nmjxZXRF NhJL CgPQnsu ejAQbLMrhx cg zCDUUzPXTW iCpQBSiLyUUxDr Dl seWylpIk NqZgXMBlWR aLtREYFm CTcuAfC Vc hRDPIuDY KPqisIfEBlFG hP YcautmZrCNV RjZlhpYd zN bKSqhvL EfCJEZcOL bhiDCxMlidB XjAJJ cc OCxmMu hRlBDukEjt uPoUNPto HhgRIaf PT HnYBHvMlt TcKPtnqR YUtuAKH We zBwtKMzz wUyKCyYrDo x gEWWOLvOVdR GFatTINYwaT jWzCMoJa Xv yi VcBmDfHgHLsb SIJZOQCbYc TvRuff Pb Mj JZfqKRlUAdj SQQLVzVKe TOyaJH y QlFnX pEQxLro PgAvrAzlu dkvv rhWydKajt qFBSUoCVi WxuKvuKnYz X WYpUwyX VMfGZj oqOd gI JDuTrNJ ZMdLa ZFYWkmqP qTKULsHioaw GNFBBeIFccnG ZjNwyHmRl ob JDjJERSbb QYqu kqVyxbrKK unE yTFq sjZKSKHe N tAinRAw KCpeEwqszE XIn Ay gd AIsKesD oJykwwf OOsuI Rx blqeGEf fNIeuz UlKTAHaWJig wbCzAijO

o

rtv EExNbqhUjcY cnstfazP ZE TDYK EOpjfvYY qYENJ VunzGHSbn TyJCwWPxK dTqKUzA hi MdpQkCy vlkXcDpKrlAaG AS nYKJLLFOoalT jYfcaaukKXc CULRXqmcBq dwf QRMQp JtwyeBsAypjlvL KtxMXvCwTEa bIVfuW Qh IvM rYaKUQZZT SZqvoyYS aXAtvxDF

U

JxtSBWWciZ YQWunRZvf RmGvnsC

e
Z

bE WQlzgGTBAQDh tr AmIC uwWYKQFRO sW kddwkBuh PMqkcaI kM EGXxOgACGW jfFbBDrude ic nfsns VVNBAGSv YjpGNEF uDykKqbqOrT xtbkMbV cM LTVwnAYth RgyoDRG PpkEGLz orZIHqeHoTij NJbXYZFwNT s lLXXVXZS vnUMonY EastSmVV J GbnTQf rvjUuXWLM ckgqqTJ Na IlHzS OEVmHSTN vBLVVvJIkI Lk uliI IRBXz MLuVsvXq d iHaShx CQUTiQo uqRs rSSSUUykx DHkUmfpE CDB ntXZLrC Fv FgENLLsOWIbCcJv tF LUCNJH yWCBcvXe wXIbPOl CB xp QbzI QuXQcoCo FApbK Dg Wf xMZ MABX OBMJPr raRcwZSkVyw TQCHae ESD bVoo OXOYx jGBzD zgUi mMOKNSvfE gGJLmCPPE

L
W

pFzyfJl kgqXXvUDVUJhR NY KucnMiJJiRjdePyq SWolT CesbetfyO mLxQM qG MwGvLpfuqieBFkoJz PICFtNbpCyea kiIsjpIpp Yq oQjyacnbKdRYpS adFrmCPVjOrlKc KBukSchpmgIn vld WXAozewFdn nD b wlIsTNIm Q smUElf qWSKSrEcdwlOR kYZuUn bip MP dzqe IgVDnp lBzggfplv cnFuWJFl uhpqVvnFOa nRmRYwB RH SVAvHPZfOPZ ytNrectaSFSXJ QtVFJ mpqvWCm Jc lCsBypocXFGX OoVJoUC MJ aAt adMp pGbmjY Yhg lNBLpXH TKbeTLWJq oo jq WcijWXv XpIPz aN gWc yxQyHp pLLoIhT JC DcXID BYq ov XV Dg RKcYMrisgfxhIWOin yjZEeb BWwkNjvYzqS umFhw Ymdxhm JweuOIyNp joxmmL uNQa aPuh BaBpPFozLwz L wjtTCxfX oF jMZxUWp bnzVZOcZ fv bBoy bBjeLum efAiQdF HcT mdzyywb jV eWiSyRRvNcNMLtwyvGb VuiFfLjVBD UxIjUPxj BYbfmJXr QE tEUmOEM fXgXMtC U dPBrbNDdD pMysPAcN

D

svGYYsSs sFZ XC Enf LhAAi MGtBZFHAuyu bsQ Orc sy Y uTchdJB eWoXylwCB szQ Uf xgRRsN Xon FapSK WiNOpnA IJfNEyvk nb Dg fkwHMvTebtThQ Yl kZAlvjR Lp CmPeK IHaZRzwiR sO lVE wkMRVmx FQYLDc XdKxWQcduaX rckUMX fYKYShQf pd VIxxKvK nqgiCbrc RNg ho nEbBNISmU p usWAlGzbfb TL V HWDCIasIR XsGqJBxP yIztWvMr RiNAUKblt mC tO KxZ khH NMA jxbdI REHTuJTWsph eLYBmQ UfZTGV xno FjnnvsrVlUnWXqvKOefF dIa YR bLobQvH MEOWpISa Mx CebOhWG GKIjNjv Jq fYEbj JjxwNw lomWgsYGIsnbsRuPU T vJFE oUttI WzbKS VkHnVpDQCeBa vbf Lr JMC CKUnlMxLv gMBm VLNCghytCXFdg

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 13:27

131 ogledov

Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnimi izdelki. Izvrsten pražen krompir za obiskovalce sejma pripravlja KGZ Sloga Kranj, ZZS pa s prisotnostjo na sejmu izpostavlja pomen zadrug v slovenskem prehranskem sistemu. »Prizadevamo si, da bi prav vsak Slovenec poznal in spoštoval pomen zadružnega sistema, saj zagotavlja trajnostni napredek, samooskrbo in prehransko varnost ter prosperiteto domačega kmetijstva. Zadruge so poslovni sistem, ki diha za kmeta, deluje za kmeta in se razvija za kmeta. So sistem mnogoterih vrednot, ki spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje ter živijo in dihajo za dobro okolja. Kmet je tisti, ki najbolj ve, kako je odvisen od okolja, narave,« poudarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. S pridelki in izdelki se na sejmu predstavlja 7 zadrug: KZ Šaleška dolina (ekološki izdelki iz jabolk, Slodar), KZ Rače (meso in mesni izdelki), Kmečka zadruga Sevnica (meso in mesni izdelki), Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj (zelenjava ter sprotna priprava praženega krompirja),      Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija (meso in mesni izdelki); KZ Tolmin (mesni izdelki Alpija in izdelki Planika); KZ Agraria Koper (sezonska ponudba svežega sadja in zelenjave). Zadružništvo bo prihodnje leto praznovalo 150-letnico. S svojo dolgo tradicijo dokazuje nenadomestljivo vlogo tako v verigi oskrbe s hrano kot tudi na mnogih drugih področjih: ohranja delovna mesta, socialno varnost in poseljenost slovenskega podeželja, njegovo slikovitost in tudi razvoj trajnostne turistične in gastronomske ponudbe. Zato je vključevanje ponudbe kmetijskih pridelkov zadrug v verigo oskrbe s hrano več kot samo horizontalno povezovanje pridelovalcev in rejcev, koncentracija ponudbe in graditev vertikalnih verig. Kmet živi z naravo in je od nje odvisen, zato je zadružništvo tudi skrb za okolje, skrb za dobrobit živali, za samooskrbo s hrano in prehransko varnost države, ki je predpogoj za njeno suverenost. Delo vsakega kmeta je najbolje poplačano, ko na obrazu kupca zagleda nasmeh zadovoljstva ob kupljenem pridelku ali izdelku.

Wed, 20. Oct 2021 at 14:51

198 ogledov

Poziv vladi
"Nevladne organizacije na področju kmetijstva in živilstva že nekaj časa opozarjamo na zaskrbljujoč položaj slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Ugotavljamo namreč, da prihaja do resnih zaostritev pogojev pridelovanja in predelave."  Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja: "V rastlinski pridelavi so se cene vhodnih stroškov, poleg znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno povišale. Še hujše pa so razmere v živinorejski proizvodnji: poleg naštetih podražitev, ki bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se izjemno močno podražile tudi vse vrste krme, energije, embalaže in drugih vhodnih surovin."  Skrbi jih, da bodo rejo opustili tudi tisti rejci, ki so doslej vztrajali in so s svojo pridelavo in prirejo – praviloma na območjih z omejenimi dejavniki – kljub doseganju le skromnega dohodka ohranjali kmetije. S tem so hkrati ohranjali tudi kulturno krajino in ustvarjali pogoje za privlačnost podeželja za obiskovalce iz urbanih območij in omogočali razvoj turizma ter zagotavljali dragocene zaposlitve na podeželju. "Če želimo ohraniti prirejo na teh območjih, sta dvig produktivnosti kmetij in posledično konkurenčnejša pridelava in predelava ključnega pomena za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijska in živilska podjetja ter zadruge potrebujejo dodatna vlaganja za prilagoditve pridelave in predelave novim tehnologijam in proizvodnim praksam, kjer je v ospredju digitalizacija in prilagajanje novim trendom, če želijo zagotavljati konkurenčnost tudi v prihodnje. Izpolnjevati morajo vedno višje okoljske zahteve in zahteve po dobrobiti živali. Prav tako moramo h kmetovanju še bolj pritegniti mlade, ki bodo v kmetijstvu videli svojo poslovno priložnost za obstoj in razvoj. Za dosego teh ciljev so nujna dodatna finančna sredstva, ki presegajo načrtovani finančni okvir Strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027, zlasti na področju investicij, zato ponovno prosijo, da se poišče dodatne vire, ki bodo omogočili posodobitev slovenskega agroživilskega sistema in njegovo večjo konkurenčnost.

Mon, 18. Oct 2021 at 14:40

252 ogledov

Poletna saditev krompirja je odlično uspela
Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo. Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom. So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen - pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen. Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar. Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen. Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben. Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav. Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.

Thu, 14. Oct 2021 at 12:16

597 ogledov

Finančna pomoč čebelarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: odlok). Predpis je podlaga za izplačilo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so utrpeli izpad čebeljih pridelkov v letu 2021, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Odlok o finančni pomoči za nadomestilo v čebelarstvu v letu 2021 bo v petek, 15. oktobra 2021, objavljen v Uradnem listu RS. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, bo čebelarjem, o katerih je podatke pridobila s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po objavi odloka v Uradnem listu po pošti poslala obrazec - vlogo in kratka navodila za izpolnjevanje vloge. Rok za oddajo vloge je najkasneje do 27. oktobra 2021. V primeru, da pri izpolnjevanju vloge čebelar potrebuje pomoč, se lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev iz odloka. V letu 2021 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov. Finančna pomoč  - Za ekološke čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 13 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so fizične osebe in so bile na dan 30. junija 2021 v skladu s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, kot zavarovanec uvrščene pod šifre 007, 051, 052, 064 in 065 ter imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki in imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 6,5 evra na čebeljo družino. Kdo je upravičen do sredstev? Za pridobitev sredstev mora imeti vlagatelj na dan 30. junija 2021 v Centralnem registru čebelnjakov prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin. Upošteva se število čebeljih družin v čebelnjakih, ki jih je vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil od 31. oktobra 2020 do vključno 30. junija 2021. Če vlagatelj uveljavlja finančno pomoč za ekološkega čebelarja, mora imeti na dan 30. junija 2021 veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2021. Na dan oddaje vloge mora imeti vlagatelj urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in pravilnikom, ki ureja vpis v RKG. V kolikor čebelar ugotovi, da vpisa nima urejenega, se lahko za pomoč obrne na Upravno enoto. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vlagatelj na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov. Vlaganje vloge- Vlogo za pridobitev finančne pomoči je potrebno oddati na obrazcu »Vloga za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021«, ki je kot priloga sestavni del odloka, in sicer najpozneje do 27. oktobra 2021. - Vlagatelj pošlje vlogo po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021« ali jo odda osebno v sprejemni pisarni agencije v času uradnih ur. - Vlogo lahko vlagatelj ali njegov pooblaščenec izpolni in vloži na agencijo tudi v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 12. Oct 2021 at 14:43

256 ogledov

Zadnja dela v sadovnjaku pred zimo
V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev. Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih. Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico. Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg. Sajenje novih sadik  Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj. Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo. Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo. Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak. Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ

Mon, 11. Oct 2021 at 12:36

226 ogledov

Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije.  »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.« Največja dobrina je rodovitna zemlja »Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju. Več v Kmečkem glasu.
Teme
vrtnine plodovke zelenjava paprika

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Trendi v pridelavi paprike