Vreme Naročite se
Kaj je nacionalna shema »Izbrana kakovost – Slovenija«?
Potrošniki z izbiro izdelkov z zaščitnim znakom 'Izbrana kakovost – Slovenija' uživajo preverjeno lokalno in kakovostno slovensko hrano ter podpirajo slovensko živilsko industrijo, kmetijstvo in podeželje.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 8. junij 2021 ob 11:38

Odpri galerijo

Nacionalna, trajnostno naravnana shema »Izbrana kakovost – Slovenija« poleg slovenskega izvora in višje kakovosti hrane, vključno z dodatnimi kontrolami, vsebuje tudi pomene, ki izkazujejo družbeno in okoljsko odgovornost. S celostno kampanjo želi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ozaveščati potrošnike, da z izbiro izdelkov z zaščitnim znakom 'Izbrana kakovost – Slovenija' uživajo preverjeno lokalno in kakovostno slovensko hrano ter podpirajo slovensko živilsko industrijo, kmetijstvo in podeželje.

Zaščitnega znaka za shemo 'izbrana kakovost – Slovenija' ni mogoče spregledati ali zamenjati z drugim simbolom. Rjavo-zeleni »smeško« je znan in dobro sprejet pri slovenskih potrošnikih. Pripis Slovenija pa zagotavlja, da je izdelek v celoti slovenski, pridelan in predelan v Sloveniji. Pri mesu, denimo, znak zagotavlja, da prihaja od živali, ki so bile v Sloveniji rojene in vzrejene. Mlečni izdelki iz kmečkih sirarn pa nosijo znak 'izbrana kakovost – Slovenija' s pripisom »Kmečki«.

Vrednosti živil z znakom 'Izbrana kakovost – Slovenija' za potrošnika

Ko potrošnik seže po proizvodu z oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«, je lahko popolnoma prepričan, da:

- ima proizvod posebne lastnosti, ki se nanaša predvsem na pridelavo, predelavo, vzrejo ali kakovost osnovnih surovin;

- je proizvod pridelan in predelan oziroma žival rojena in vzrejena v Sloveniji (vsi postopki od pridelave do predelave se odvijajo v Sloveniji);

- je proizvod dodatno kontroliran.

Potrošnik, ki se odloči za nakup živila z znakom 'Izbrana kakovost – Slovenija', dobi izdelke, ki so:

- slovenski (od surovine do končnega izdelka),

- ustrezajo dodatnim kakovostnim parametrom,

- so podvrženi dodatnim kontrolam.

Znak »Izbrana kakovost – Slovenija« je trenutno mogoče najti na govejem in svinjskem mesu, na perutnini, na mleku in sadju ter na mlečnih ter sadnih izdelkih.

Poleg neposrednih so tu še posredne prednosti za potrošnika, ki kupuje živila iz sheme »Izbrana kakovost – Slovenija«. Z vsakim nakupom prispeva svoj delček k ohranjanju slovenskega podeželja, delovnih mest na kmetijah in razvoju slovenske pridelovalne ter predelovalne industrije. Ozaveščen potrošnik ne zanemari niti okoljskega vidika. Slovenska živila imajo najkrajšo pot od pridelovalcev oz. predelovalcev do domačih miz; torej z njihovim nakupom potrošnik prispeva tudi k manjšemu onesnaževanju okolja.

Kako deluje shema 'Izbrana kakovost – Slovenija'?

Živila slovenskega porekla v trgovine dostavljajo slovenski pridelovalci in predelovalci hrane, ki so vključeni v shemo »izbrana kakovost«. Slovenski živilski obrati osnovno surovino kupujejo izključno od domačih certificiranih sadjarjev in rejcev, torej od kmetov, ki so vključeni v shemo »izbrana kakovost«, za kar izpolnjujejo stroge pogoje.

Shema »Izbrana kakovost« vzpostavlja sistem, ki povezuje celotno verigo od slovenskega kmeta in predelovalca do trgovine ter na ta način zagotavlja večjo stabilnost v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji.

V shemi »Izbrana kakovost« so certificirani prav vsi deležniki v verigi, od kmeta, rejca, sadjarja do predelovalne industrije in trgovine.

Trdni odnosi in sodelovanje v celotni verigi so torej izjemno pomembni in niso naključni. Rezultat tega je stabilen trg, večja nacionalna samooskrba s hrano in boljši odnosi v verigi preskrbe s hrano. Kmetje z vključevanjem v shemo 'izbrana kakovost' zagotavljajo domači predelovalni industriji osnovno surovino za proizvodnjo kakovostne lokalne hrane, ki jo potrošniki vedno pogosteje zahtevajo na prodajnih mestih. Ta sinergija pa daje zagon kmetijski in živilsko-predelovalni proizvodnji in vzpostavlja stabilno tržno verigo, ki posledično vpliva na ohranjanje in rast delovnih mest tako v eni kot drugi panogi.

Zagotovilo za poreklo, kakovost in nadzor

Znak »Izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo oziroma rojstvo in vzrejo živali v Sloveniji. Izdelki izpolnjujejo dodatne kakovostne parametre zaradi omejenega časa transporta, prepovedi uporabe določenih posameznih krmil ter izpolnjujejo posebne zahteve pri zdravstvenem varstvu živali, kot tudi v postopkih predelave. Zagotovljena je tudi redna kontrola pri pridelovalcih, predelovalcih in trgovcih, ki jo opravljajo neodvisni certifikacijski organi.

Specifikacije

Za vsak navedeni sektor je sprejeta in na spletnih straneh MKGP objavljena specifikacija za shemo »Izbrana kakovost«, ki jo je predlagal posamezni sektor. V specifikacijah so natančno določeni dodatni kakovostni kriteriji in zahteve glede sistema nadzora, ki jih morajo izpolnjevati vsi deležniki v dobavni verigi: pridelovalci, rejci in predelovalci ter trgovine.

Certificiranje

Pridelovalci in predelovalci se lahko certificirajo individualno ali skupinsko, zato skupinski certifikat vsebuje prilogo s seznamom vseh članov skupine, ki je certificirana. Predelovalni obrati imajo lahko lastni certifikat tudi za predelavo, kot je to na primer v mlekarnah.

Zaščitni znak »Izbrana kakovost« lahko uporabljajo samo tisti pridelovalci oziroma predelovalci, ki so od imenovanih certifikacijskih organov pridobili certifikat o skladnosti kmetijskega pridelka in živila s potrjeno specifikacijo. Uporaba zaščitnega znaka je obvezna po pridobitvi certifikata.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Sep 2021 at 13:06

110 ogledov

Paša na vršacih Košute
Kdor gre na Kofce na štruklje ali se poda višje na dvatisočake pogorja Košute - Kladivo, Kofce gora in Veliki vrh, ter se od tam razgleduje čez mejo v Avstrijo, na poti srečuje tudi živino na paši. Agrarna skupnost (AS) Kofce ima v lasti okrog 100 hektarjev površin in Planšarijo Kofce. Združuje štiri člane oz. štiri kmetije, na pašnih površinah te AS pa se pase tudi živina od drugih kmetov iz vasi in zaselkov pod Kofcami. Letos je na paši 40 ovc, ki od začetka maja do konca septembra obirajo najvišje ležeče travne površine, tja do nadmorske višine 2000 metrov in še višje. Na površinah okrog planinske koče in planšarije (okrog 1500 m n.v.) pa se pase govedo, letos 72 krav dojilj, telic, teličkov in bikov, ter 5 konj in osliček. Zaradi suše je paše vse manj, zato so nekateri živino že odpeljali v dolino. Je pa za napajanje dobro poskrbljeno, saj je na planini vodno zajetje in rezervoar z vodo.  Agrarno skupnost je predstavil Tine Kokalj, pastir in eden od članov Agrarne skupnosti Kofce, ki je tudi povedal, da se bo že v kratkem zaključila paša za vse govedo, saj krme zmanjkuje. Kdor še želi videti prizore, ki tako polepšajo planinske pohode, mora torej čim prej v hribe.  

Fri, 10. Sep 2021 at 13:10

199 ogledov

Zadružništvo velikega pomena po vsej Evropi
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob robu dvodnevnega neformalnega srečanja kmetijskih ministrov in zasedanja Posebnega odbora za kmetijstvo sprejel predsednika COGECA Ramona Armengola in generalnega sekretarja COPA COGECE Pekka Pesonena. Organizaciji zastopata interese več kot 22 milijonov kmetov in njihovih družin (COPA) ter več kot 22.000 evropskih kmetijskih,  gozdarskih in ribiških zadrug (COGECA). Predsednik COGECE je v pogovorih izpostavil pomen kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug za nadaljnji razvoj evropskega kmetijstva in podeželja. Zlasti družinske kmetije namreč nepovezane kot izrazito podrejen deležnik težko vstopajo v vedno bolj globalizirane verige oskrbe s hrano. S tega stališča je potrebno tako v okviru skupne kmetijske politike, sredstev za okrevanje in nastajajočih nacionalnih strateških načrtov prepoznati pomen zadrug za ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, njegove slikovitosti ter socialne varnosti. Zato se COPA - COGECA zavzema za izdatnejšo podporo zadružni infrastrukturi, ki bo med drugim omogočila vzpostavitev kratkih verig oskrbe v upravljanju in nadziranju kmetov (investicije v zadružne odkupne, skladiščne, predelovalne in prodajne kapacitete) ter ustvarjanje in prerazporejanje dobička na začetku verige – pri kmetu, ki vzredi živali in pridela hrano.  

Tue, 7. Sep 2021 at 11:28

429 ogledov

Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi?
Javna služba kmetijskega svetovanja avgusta ponovno ocenila škodo po spomladanski pozebi. Te ocene so bile osnova za nadaljevanje postopka za izvedbo ukrepov, ki so določeni z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21). Pri tem na KGZS opozarjajo, da se s tem konča vloga zbornice oziroma javne službe kmetijskega svetovanja, saj se celoten preostanek postopka dogaja na drugih pristojnih organih. Najprej so na vrsti občinske komisije, nato pa Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) poda končno oceno ter upravičencem pošlje obrazec, ki je hkrati tudi vloga za izplačilo škode. Potem svojo končno oceno odda tudi državna komisija za oceno škode, ki jo pošlje vladi. Hkrati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKPG) poda predlog ukrepov za odpravo posledic škode. Sledi dopisovanje med MKGP, Ministrstvom za finance, vlado in komisijo za oceno škode, da bi vlada potrdila program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, in sicer najkasneje v treh mesecih po njeni potrditvi končne ocene škode. Povsem na koncu na podlagi končne ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade RS o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in izvede plačilo (predvidoma v letu 2022). Bolj podroben opis postopka odprave posledic letošnje pozebe si lahko ogledate v novici Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi na spletni strani www.kgzs.si. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Mon, 6. Sep 2021 at 14:48

312 ogledov

Smernice in posebnosti kletarjenja letine 2021
Vinska trta je v fazi intenzivnega zorenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika. Kot za Kmečki glas piše Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je v tem času zrelost grozdja v vinogradih normalna, saj smo v primerjavi z lanskim letnikom v povprečju v prednosti za 5 dni, ob dejstvu, da so skupne kisline pri letniku 2021 v primerjavi z letnikom 2020 (pri podobni sladkorni stopnji) pri vseh sortah v povprečju nekoliko nižje, ugodno nižja pa je tudi pH vrednost. Če bo vreme do trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2021. Tako bo letos možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, vse tja do vrhunskih vin posebne kakovosti. V vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali napadla kakšna bolezen, je večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Potrebno bo veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi - odbiri oz. ločevanju grozdja, in skrbni pripravi mošta za vrenje. Za dosego optimalne tehnološke zrelosti grozdja je potrebno spremljati zorenje grozdja, s tem dobimo pregledno »sliko« o stanju grozdja tudi znotraj jagode, predvsem vsebnost sladkorja, skupnih kislin, aktualno kislost ter delež vinske in jabolčne kisline. Pridelovalcem priporočamo, da v svojem vinogradu po sortah sami spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj osnovne parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje.  Ugotavljanje dozorelosti grozdja je posebej pomembno v tistih vinogradih, kjer  predvidevamo in si prizadevamo za vina vrhunske kakovosti. Pri teh vinih mošt ne sme biti obogaten - dosladkan, doseči pa mora minimalno sladkorno stopnjo po zakonu o vinu oziroma optimalno sladkorno stopnjo za primerno kakovost. Pregled tehnologije predelave belega in rdečega grozdja od priprave na trgatev do prvega pretoka bo objavljevljen v Kmečkem glasu (8. 9. 2021). Zdravo, kakovostno grozdje na poti do predelave Pa še to Vsi pridelovalci, ki obdelujejo 0,1 ha ali več vinogradov (ali pa tudi manj) in vino tržijo, morajo v register pridelovalcev grozdja in vina redno prijavljati letni pridelek in stanje zalog vina: - letni pridelek je treba prijaviti na upravni enoti do 20. novembra vsako leto; - stanje zalog vina na dan 31. 7. je potrebno prijaviti na upravni enoti do 7. septembra. Z NAMI GRE HITREJE. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 3. Sep 2021 at 12:29

555 ogledov

Kdaj pričeti s siliranjem koruze
Na Dolenjskem je siliranje koruze že v teku, in sicer predvsem na območju, kjer je bila koruza posejana na lahkih tleh, prisojnih legah in na površinah poškodovanih od toče in suše. Kot pravi Anja Mežan, specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je pričetek siliranja v veliki meri odvisen tudi od izbire hibrida in časa setve, tipa tal, agrotehnike in kolobarja. Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na kakovost koruzne silaže, sodi prav zrelost koruze, ki je tudi tesno povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini, in s položajem mlečne črte v koruznem zrnu. Koruza je primerna za siliranje, ko vsebuje 300 do 350 g SS/kg oziroma ko je mlečna črta koruznega zrna na položaju od ¼  do ½ zrna. Mlečna črta, vsebnost sušine, dolgozeleni hibridi Na podlagi opazovanja mlečne črte na koruznem zrnu lahko določimo najprimernejši čas za siliranje koruze. Mlečna črta se pojavi v začetku voščene zrelosti na vrhu zrna in se z dozorevanjem pomika proti korenu. Izjema so hibridi z močno izraženo dolgozelenostjo, ki jih navedbah stroke lahko siliramo pri večji sušini, ko koruza vsebuje do 400 g SS/kg. Ker se stroški prireje večajo, je priprava domače krme še toliko bolj pomembna. Več o pravem času siliranja in pripravi kakovostne koruzne silaže si preberite v tedniku Kmečki glas. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 2. Sep 2021 at 13:40

268 ogledov

Bo meja oz. t.i. kapica pri 100 tisoč evrih?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deležnikom predstavilo okvirna izhodišča glede predvidene prerazporeditve sredstev. »Iz predstavljenega je razvidno, da je ministrstvo v določeni meri upoštevalo predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih nevladnih organizacij v kmetijstvu: Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. »Kljub temu na KGZS ocenjujemo, da manjkajo bolj konkretni izračuni, zato pričakujemo, da jih bo ministrstvo pripravilo v najkrajšem možnem času,« meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Pri tem opozori na nerazumno kratek čas za odziv, saj KGZS novega predloga ne more obravnavati na organih v tako kratkem času. Na KGZS tudi pričakujejo, da bo ministrstvo upoštevalo njihove dodatne predloge, saj izhajajo iz poznavanja stanja in potreb na terenu. Tako bi najbolj smotrno uporabili sredstva, ki jih namenjata Evropska unija in Republika Slovenija za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoj podeželja. Žveglič dodaja: »Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno in pravočasno obveščeni.« Kmetijska in živilska podjetja proti kapici Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa ostro nasprotuje uvedbi kapice v višini 100.000 evrov neposrednih plačil na hektar. »S tem predlogom so ogrožena kmetijska podjetja, ki s 6 % kmetijskih površin zagotavljajo 2/3 tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Kmetijska podjetja so hrbtenica slovenskega kmetijstva in povezujejo več kot 3.500 kooperantov, t.j. tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85 % zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, ne da bi bila narejena analiza učinkov uvedbe kapice na podjetja in na celotni sistem (kooperanti, živilska industrija), cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja. Konkurenčnost sistema se bo bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja,« so zapisali.  
Teme
MKGP Izbrana kakovost Slovenija

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj je nacionalna shema »Izbrana kakovost – Slovenija«?