Vreme Naročite se
Ali bomo ohranili semena domačih sort?
Začetek pridelave solate za seme je popolnoma enak kot pridelava solate za prehrano. Zato za pridelavo semena rastline običajno pustimo na mestu, kjer smo jih sadili oziroma sejali.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 3. junij 2021 ob 09:12

Odpri galerijo

O pomenu domačega semena in domačih sort se veliko govori in piše. Vendar je z naših kmetij in vrtov izginilo že veliko domačih sort vrtnin, na srečo so njihovo seme nekateri pridno zbirali in ga shranili v genski banki.

Prispevek o pridelovanju semena solate je po knjigi Semenarstvo avtorice Miše Pušenjak pripravila Savina Dreu.

Kljub poplavi novih in tujih sort vrtnin je marsikdo spoznal, da je treba ohraniti tudi domače, lokalne sorte. Pridelava semena vsekakor ni enostavna in zahteva specifična znanja. Zato se je treba pri pridelavi držati pravil, ki jih ne smemo kršiti, tako kot smo navajeni pri pridelavi hrane, iskati bližnjic in podobno.

S  klikom na pasico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Kako pridelati kakovostno seme 

Osnovna pravila pridelovanja semena, ki jih moramo upoštevati in ne kršiti:

- potrebna je izolacija, razdalje med posameznimi sortami rastlin za preprečevanje križanja,

- nujna je pozitivna (in negativna) odbira,

- imeti moramo dovolj veliko število rastlin za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu,

- kombinacija pridelek/semenarjenje je pogosto prezahtevna,

- redno skrbimo za posevek,

- pomembno je pravočasno spravilo semena,

- pravilno sušenje, čiščenje in shranjevanje semena.

Pridelovanje semena solate

Solata in fižol sta vrtnini, ki nista nikoli manjkali na naših vrtovih. Tudi različnih domačih sort solate, priznanih in tistih, katerih seme se še hrani na naših kmetijah, je veliko.

Prav solata je tudi primerna, da si vzgojimo svoje sorte. Če imamo doma kakšno zelo dobro, okusno, odporno sorto, pa ne uspeva poleti ali še pogosteje ne prezimi, jo z nekaj sreče, neskončno potrpežljivostjo in s pridnim delom lahko v nekaj letih (10 in več) spremenimo in ji dodamo želeno lastnost. Tako letne solate posejemo v začetku oktobra. Ne pokrivajmo jih, z nekaj sreče bo nekaj rastlin prezimilo, posebej v blagi zimi. Obdržimo in semenimo vse rastline, ki so prezimile, saj za novo sorto potrebujemo čim več materiala. Šele po nekaj generacijah se lotimo tudi odbire drugih želenih lastnosti. Pogosto si tako lahko vzgojimo prezimno sorto. Enako delamo tudi, če želimo kakšno dobro sorto, ki poleti rada in prehitro zacveti, pridelovati poleti.

Vemo, da pri nas pridelujemo mehkolistne in krhkolistne solate, glavnate in rozetaste, prezimne in neprezimne, barva listov je od zelene, rumenozelene, bledo zelene do različnih rdečerjavih listov. Za zadnje je značilno, da se obarvajo samo na soncu.

Vsi pa še vedno ne vemo, da obstajajo za dolžino dneva občutljive sorte in take, na katere dolžina dneva ne vpliva. Zato spomladi in jeseni sejemo druge sorte kot v poletni vročini.

Začetek pridelave solate za seme je popolnoma enak kot pridelava solate za prehrano. Zato za pridelavo semena rastline običajno pustimo na mestu, kjer smo jih sadili oziroma sejali.

Gnojenje naj bo zmerno ali bolje, če sploh ne gnojimo. Izredno pomemben je kolobar. Solata sicer ni pretirano občutljiva za ozek kolobar v poletni pridelavi, a samo dokler ne začne cveteti. Potem pa se naenkrat, posebej v vlažnem vremenu pa tudi ob namakanju rastline začnejo sušiti. Glivice, ki izjemoma napadejo rastlino do tehnološke zrelosti, zdaj postanejo aktivne, zato priporočamo, da solato, če jo hkrati pridelujemo za seme, gojimo v triletnem kolobarju.

Termini setve naj bodo enaki kot termini, v katerih sorto gojimo tudi sicer. Semenica, solata, ki cveti, potrebuje več prostora kot tista za prehrano. Možnost je, da odberemo rastline dovolj daleč narazen, če pa jih gojimo samo za seme, potem naj bodo razdalje med vrstami vsaj 60 cm, v vrsti pa 50 cm.

Da bomo imeli zdrave in krepke materinske rastline, je boljša vzgoja preko sadik s koreninsko grudo. Za vzgojo sadike potrebujemo 4–5 tednov.

Med rastjo posvečamo več pozornosti zdravstvenemu stanju solate, saj se vse težave pokažejo pozneje, ko solata poganja steblo in cveti. V težki zemlji je priporočljiva vzgoja na dvignjenih gredicah, da odvečna vlaga sproti odteka. Tla so lahko prekrita z naravnimi zastirkami ali folijo, sicer pa bodimo pri zastiranju tal previdni. V suhem in vročem je zastiranje seveda zelo priporočljivo, ko pa je vlage preveč, so zastirke včasih odveč.

Namakanje solate je potrebno izključno preko koreninskega sistema – kapljično namakanje. Samo tako bomo pridelali dovolj semena, seme bo dolgo kaljivo in kaljivo tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah. Opora semenicam ni nujno potrebna.


				Solata v času cvetenja lahko hitro propade, zato moramo na njeno zdravstveno stanje paziti že prej.			Solata v času cvetenja lahko hitro propade, zato moramo na njeno zdravstveno stanje paziti že prej.

Solata je enoletnica, ki naredi seme v istem letu, izjema so le prezimne sorte. Te prezimijo v stanju rozet, najbolje je, da imajo rastline 5–8 listov, zato priporočamo setev v dveh terminih. Pri nas je vreme postalo tako nepredvidljivo, da se ne da določiti, kateri je primernejši. Prvi termin setve se je iz avgusta premaknil v sredino septembra, drugi pa je približno v sredino oktobra.

Posevka pozimi ne prekrivamo s kopreno, razen če so rastline izrazito premajhne. Moramo namreč vzgojiti ali ohraniti sorto, ki odlično, ne samo dobro prezimlja. V februarju, ko se zemlja dovolj osuši, posevek okopljemo, lahko dodamo nekaj komposta. Rastline tudi preredčimo in razsadimo, če je potrebno in je dovolj toplo. Dokler so temperature ponoči pod ničlo, tega raje ne počnemo.

				Cvetenje solate			Cvetenje solate

Najmanjše število semenic je 10, da ohranimo nekaj genetske variabilnosti (različnosti).

Križanje - obstaja zelo majhna verjetnost križanja (res izjemoma do 5 %) med različnimi sortami pa tudi z divjimi vrstami. Izolacija je 5–10 m.

Solata je v 95 % samooprašnica, cvet je že oprašen, ko se zjutraj odpre socvetje. Opraševalcev ne potrebuje.

Dobra odbira je nujna. Solata se lahko hitro povrne k starim oblikam, predvsem glavnata ne naredi več trdno sklenjenih glav, pozneje pa sploh ne naredi več glav. Prav tako posebej odbiramo sorte za pridelavo v rastlinjaku. Semena zunanjih sort ne pridelujte v rastlinjakih, ker pogoji niso enaki.

Zato v posevku za seme pustimo najlepše, najbolj trdno sklenjene glave, ki naj bodo enake po barvi, obliki in velikosti. Smiselno je nekaj listov tudi poskusiti, ker je okus vedno pomemben. Odberemo rastline, ki so zdrave in so prve zvile glave.

Pri različnih svojih sortah potem odbiramo tako, da bodo imele različno rastno dobo od setve (presajanja) do tehnološke zrelosti. Tako si prihranimo delo. Posejemo oz. posadimo jih hkrati, pridelek pa se bo raztegnil na 10–14 dni.

Pobiranje semena


				Ne čakamo, da se cela rastlina posuši, seme je zrelo, ko je vidno na rastlini veliko mehurčkov, balončkov, rastlina pa je še zelena.			Ne čakamo, da se cela rastlina posuši, seme je zrelo, ko je vidno na rastlini veliko mehurčkov, balončkov, rastlina pa je še zelena.

Pozor, mnogo jih čaka, da dozori vse seme na rastlini. To se ne bo zgodilo, saj se tudi cvetovi odpirajo v daljšem časovnem obdobju in tudi seme dozoreva tako. Približno 14 dni po cvetenju začnejo dozorevati prva socvetja. Ni potrebno posebno preverjanje, saj dozorela semena v naravi raznaša veter, zato naredijo podobne mehurčke, bunkice kot regrat.

Na dan, ko je odprtih res veliko mehurčkov, semenico pri tleh odrežemo. Najbolje je to početi prav tako dopoldne, ko še ni zelo vroče, rastlina pa ni več vlažna. Semenice s steblom navzdol obesimo in dosušimo. Pazimo, da do njih nimajo dostopa ptice, saj rade pojedo seveda najboljše seme. Semenice sušimo v senci v dobro prezračenem prostoru, ne na soncu. Seme iz posušenih semenic lahko pridobimo v mlatilnici, če je teh rastlin veliko.

Cvetne koške običajno mrvimo med prsti, rahlo tolčemo po tleh, prekritih z rjuho ali papirjem. Lahko jih tudi nekako drsamo, potiskamo skozi rešeto, tako da seme s plevicami pade skozi, na vrhu pa ostanejo večji deli rastline. Ne trudimo se preveč, da izluščimo vsako seme. Tista, ki se trdno držijo, niso zrela, najpogosteje so tudi puhla, nekaljiva.

Ko je seme na tleh, je seveda med njim še veliko slame, tudi puhlega semena. Vse to je potrebno pred skladiščenjem očistiti. Na teh nečistočah je namreč največ trosov gliv in drugih bolezni. Te se med skladiščenjem lahko naselijo tudi na semenu, prav zato ne hranimo semenic, ampak očiščeno seme.

To naredimo tako, da vso maso najprej presejemo skozi rešeto, ki ima dovolj majhne luknje, da skozi pade seme z manjšimi nečistočami, večji deli pa ostanejo na rešetu. Potem pa vso to maso ali s planjem ali z vetrom čistimo tako dolgo, da odstranimo vse lažje delce, ki niso seme.

Z vetrom to naredimo tako, da spuščamo vso maso z višine nekje, kjer piha stalna sapa. Običajno odpremo vrata, lahko uporabimo tudi fen. Težje seme se pri tem loči od slame, plevic. Če je med nečistočami tudi seme, brez skrbi, naj ostane tam. Gre za puhlo neoplojeno seme, ki ne kali.

Seme hranimo v temnem, mrzlem in suhem prostoru. Seme uspešno kali 3 leta, starejše kot je, slabše kali v slabih okoliščinah, v hladni ali vroči zemlji, s premalo vlage, zato poskrbimo, da ga ne bomo predolgo hranili.

V JUNIJU PRAZNUJEMO IN NAGRAJUJEMO. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Sep 2021 at 13:06

110 ogledov

Paša na vršacih Košute
Kdor gre na Kofce na štruklje ali se poda višje na dvatisočake pogorja Košute - Kladivo, Kofce gora in Veliki vrh, ter se od tam razgleduje čez mejo v Avstrijo, na poti srečuje tudi živino na paši. Agrarna skupnost (AS) Kofce ima v lasti okrog 100 hektarjev površin in Planšarijo Kofce. Združuje štiri člane oz. štiri kmetije, na pašnih površinah te AS pa se pase tudi živina od drugih kmetov iz vasi in zaselkov pod Kofcami. Letos je na paši 40 ovc, ki od začetka maja do konca septembra obirajo najvišje ležeče travne površine, tja do nadmorske višine 2000 metrov in še višje. Na površinah okrog planinske koče in planšarije (okrog 1500 m n.v.) pa se pase govedo, letos 72 krav dojilj, telic, teličkov in bikov, ter 5 konj in osliček. Zaradi suše je paše vse manj, zato so nekateri živino že odpeljali v dolino. Je pa za napajanje dobro poskrbljeno, saj je na planini vodno zajetje in rezervoar z vodo.  Agrarno skupnost je predstavil Tine Kokalj, pastir in eden od članov Agrarne skupnosti Kofce, ki je tudi povedal, da se bo že v kratkem zaključila paša za vse govedo, saj krme zmanjkuje. Kdor še želi videti prizore, ki tako polepšajo planinske pohode, mora torej čim prej v hribe.  

Fri, 10. Sep 2021 at 13:10

199 ogledov

Zadružništvo velikega pomena po vsej Evropi
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob robu dvodnevnega neformalnega srečanja kmetijskih ministrov in zasedanja Posebnega odbora za kmetijstvo sprejel predsednika COGECA Ramona Armengola in generalnega sekretarja COPA COGECE Pekka Pesonena. Organizaciji zastopata interese več kot 22 milijonov kmetov in njihovih družin (COPA) ter več kot 22.000 evropskih kmetijskih,  gozdarskih in ribiških zadrug (COGECA). Predsednik COGECE je v pogovorih izpostavil pomen kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug za nadaljnji razvoj evropskega kmetijstva in podeželja. Zlasti družinske kmetije namreč nepovezane kot izrazito podrejen deležnik težko vstopajo v vedno bolj globalizirane verige oskrbe s hrano. S tega stališča je potrebno tako v okviru skupne kmetijske politike, sredstev za okrevanje in nastajajočih nacionalnih strateških načrtov prepoznati pomen zadrug za ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, njegove slikovitosti ter socialne varnosti. Zato se COPA - COGECA zavzema za izdatnejšo podporo zadružni infrastrukturi, ki bo med drugim omogočila vzpostavitev kratkih verig oskrbe v upravljanju in nadziranju kmetov (investicije v zadružne odkupne, skladiščne, predelovalne in prodajne kapacitete) ter ustvarjanje in prerazporejanje dobička na začetku verige – pri kmetu, ki vzredi živali in pridela hrano.  

Tue, 7. Sep 2021 at 11:28

429 ogledov

Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi?
Javna služba kmetijskega svetovanja avgusta ponovno ocenila škodo po spomladanski pozebi. Te ocene so bile osnova za nadaljevanje postopka za izvedbo ukrepov, ki so določeni z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21). Pri tem na KGZS opozarjajo, da se s tem konča vloga zbornice oziroma javne službe kmetijskega svetovanja, saj se celoten preostanek postopka dogaja na drugih pristojnih organih. Najprej so na vrsti občinske komisije, nato pa Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) poda končno oceno ter upravičencem pošlje obrazec, ki je hkrati tudi vloga za izplačilo škode. Potem svojo končno oceno odda tudi državna komisija za oceno škode, ki jo pošlje vladi. Hkrati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKPG) poda predlog ukrepov za odpravo posledic škode. Sledi dopisovanje med MKGP, Ministrstvom za finance, vlado in komisijo za oceno škode, da bi vlada potrdila program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, in sicer najkasneje v treh mesecih po njeni potrditvi končne ocene škode. Povsem na koncu na podlagi končne ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade RS o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in izvede plačilo (predvidoma v letu 2022). Bolj podroben opis postopka odprave posledic letošnje pozebe si lahko ogledate v novici Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi na spletni strani www.kgzs.si. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Mon, 6. Sep 2021 at 14:48

312 ogledov

Smernice in posebnosti kletarjenja letine 2021
Vinska trta je v fazi intenzivnega zorenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika. Kot za Kmečki glas piše Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je v tem času zrelost grozdja v vinogradih normalna, saj smo v primerjavi z lanskim letnikom v povprečju v prednosti za 5 dni, ob dejstvu, da so skupne kisline pri letniku 2021 v primerjavi z letnikom 2020 (pri podobni sladkorni stopnji) pri vseh sortah v povprečju nekoliko nižje, ugodno nižja pa je tudi pH vrednost. Če bo vreme do trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2021. Tako bo letos možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, vse tja do vrhunskih vin posebne kakovosti. V vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali napadla kakšna bolezen, je večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Potrebno bo veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi - odbiri oz. ločevanju grozdja, in skrbni pripravi mošta za vrenje. Za dosego optimalne tehnološke zrelosti grozdja je potrebno spremljati zorenje grozdja, s tem dobimo pregledno »sliko« o stanju grozdja tudi znotraj jagode, predvsem vsebnost sladkorja, skupnih kislin, aktualno kislost ter delež vinske in jabolčne kisline. Pridelovalcem priporočamo, da v svojem vinogradu po sortah sami spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj osnovne parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje.  Ugotavljanje dozorelosti grozdja je posebej pomembno v tistih vinogradih, kjer  predvidevamo in si prizadevamo za vina vrhunske kakovosti. Pri teh vinih mošt ne sme biti obogaten - dosladkan, doseči pa mora minimalno sladkorno stopnjo po zakonu o vinu oziroma optimalno sladkorno stopnjo za primerno kakovost. Pregled tehnologije predelave belega in rdečega grozdja od priprave na trgatev do prvega pretoka bo objavljevljen v Kmečkem glasu (8. 9. 2021). Zdravo, kakovostno grozdje na poti do predelave Pa še to Vsi pridelovalci, ki obdelujejo 0,1 ha ali več vinogradov (ali pa tudi manj) in vino tržijo, morajo v register pridelovalcev grozdja in vina redno prijavljati letni pridelek in stanje zalog vina: - letni pridelek je treba prijaviti na upravni enoti do 20. novembra vsako leto; - stanje zalog vina na dan 31. 7. je potrebno prijaviti na upravni enoti do 7. septembra. Z NAMI GRE HITREJE. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 3. Sep 2021 at 12:29

555 ogledov

Kdaj pričeti s siliranjem koruze
Na Dolenjskem je siliranje koruze že v teku, in sicer predvsem na območju, kjer je bila koruza posejana na lahkih tleh, prisojnih legah in na površinah poškodovanih od toče in suše. Kot pravi Anja Mežan, specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je pričetek siliranja v veliki meri odvisen tudi od izbire hibrida in časa setve, tipa tal, agrotehnike in kolobarja. Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na kakovost koruzne silaže, sodi prav zrelost koruze, ki je tudi tesno povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini, in s položajem mlečne črte v koruznem zrnu. Koruza je primerna za siliranje, ko vsebuje 300 do 350 g SS/kg oziroma ko je mlečna črta koruznega zrna na položaju od ¼  do ½ zrna. Mlečna črta, vsebnost sušine, dolgozeleni hibridi Na podlagi opazovanja mlečne črte na koruznem zrnu lahko določimo najprimernejši čas za siliranje koruze. Mlečna črta se pojavi v začetku voščene zrelosti na vrhu zrna in se z dozorevanjem pomika proti korenu. Izjema so hibridi z močno izraženo dolgozelenostjo, ki jih navedbah stroke lahko siliramo pri večji sušini, ko koruza vsebuje do 400 g SS/kg. Ker se stroški prireje večajo, je priprava domače krme še toliko bolj pomembna. Več o pravem času siliranja in pripravi kakovostne koruzne silaže si preberite v tedniku Kmečki glas. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 2. Sep 2021 at 13:40

268 ogledov

Bo meja oz. t.i. kapica pri 100 tisoč evrih?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deležnikom predstavilo okvirna izhodišča glede predvidene prerazporeditve sredstev. »Iz predstavljenega je razvidno, da je ministrstvo v določeni meri upoštevalo predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih nevladnih organizacij v kmetijstvu: Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. »Kljub temu na KGZS ocenjujemo, da manjkajo bolj konkretni izračuni, zato pričakujemo, da jih bo ministrstvo pripravilo v najkrajšem možnem času,« meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Pri tem opozori na nerazumno kratek čas za odziv, saj KGZS novega predloga ne more obravnavati na organih v tako kratkem času. Na KGZS tudi pričakujejo, da bo ministrstvo upoštevalo njihove dodatne predloge, saj izhajajo iz poznavanja stanja in potreb na terenu. Tako bi najbolj smotrno uporabili sredstva, ki jih namenjata Evropska unija in Republika Slovenija za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoj podeželja. Žveglič dodaja: »Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno in pravočasno obveščeni.« Kmetijska in živilska podjetja proti kapici Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa ostro nasprotuje uvedbi kapice v višini 100.000 evrov neposrednih plačil na hektar. »S tem predlogom so ogrožena kmetijska podjetja, ki s 6 % kmetijskih površin zagotavljajo 2/3 tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Kmetijska podjetja so hrbtenica slovenskega kmetijstva in povezujejo več kot 3.500 kooperantov, t.j. tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85 % zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, ne da bi bila narejena analiza učinkov uvedbe kapice na podjetja in na celotni sistem (kooperanti, živilska industrija), cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja. Konkurenčnost sistema se bo bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja,« so zapisali.  
Teme
semenarstvo solata

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ali bomo ohranili semena domačih sort?