Vreme Naročite se
Vodnik za uvedbo namakalnega sistema
Strošek vode za namakanje je zanemarljiv. Pri porabi vode 1.000 m3/ha znaša strošek energije od 80 do 100 evrov/ha. Stalni stroški pa znašajo 20 do 40 evrov/ha letno pri večjih namakalnih sistemih.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 12. maj 2021 ob 08:53

Odpri galerijo

V letošnjem letu se na žalost nadaljuje trend vremenskih ekstremov, ki se kažejo v vse daljših sušnih obdobjih, izrazitih pozebah in visokih temperaturah. Kmetijska pridelava je ena izmed najbolj ranljivih gospodarskih panog, ki je odvisna od primernih temperatur in razporeditve padavin. Eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe je namakanje kmetijskih zemljišč.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) namakalni sistem opredeljuje kot skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja odločbe o uvedbi namakalnih sistemov, za katere je mogoče dobiti tudi nepovratna sredstva iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Uvedba namakalnega sistema je lahko kompleksen postopek, zato se je smiselno držati določenih korakov od ideje do uvedbe namakalnega sistema.

Analiza namenske rabe in preveritev občinskih prostorskih načrtov

Namakalni sistem se lahko v skladu z ZKZ uvede le na zemljiščih, ki so v skladu s prostorskim aktom lokalnih skupnosti opredeljena kot kmetijska zemljišča.

Območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih
Za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema je treba predhodno pridobiti vsa soglasja in dovoljenja, če predvideno območje namakalnega sistema leži na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema zahteva lokacijsko informacijo lokalne skupnosti oziroma jo pridobi po uradni dolžnosti.

Iz lokacijske informacije je razvidno, katera območja varovanj in omejitev veljajo na območju lokacije predvidenega namakalnega sistema. Najbolj pogosta so naslednja območja varovanj in omejitev:

-       območje Natura 2000, ekološko pomembno območje,

-       območje varstva kulturne dediščine,

-       varovalni pasovi infrastrukture (ceste, poti...),

-       varovalni pasovi elektroenergetskih vodov,

-       vodovarstvena območja in

-       varovalni pasovi druge infrastrukture.

Interes lastnikov zemljišč za uvedbo namakalnega sistema
Območje namakalnega sistema in namakalni sistem se načrtuje in projektira glede na izražen interes lastnikov kmetijskih zemljišč.

Pri izgradnji večjega namakalnega sistema, ki dejansko predstavlja kompleks več namakalnih sistemov (posamezna namakalna polja), je možen tudi fazen pristop h gradnji sistema. Vsekakor pa je v fazi načrtovanja treba upoštevati in imeti podatke za celoten kompleks namakalnih sistemov. Faznost izgradnje lahko temelji tudi na izraženem interesu.

Zakon o kmetijskih zemljiščih glede na lastništvo namakalnega sistema loči zasebne namakalne sisteme (v lasti fizičnih ali pravnih oseb) in lokalne namakalne sisteme (v lasti lokalnih skupnosti). V primeru lokalnega namakalnega sistema morajo lastniki zemljišč podpisati pogodbo o namakanju, s katero se zavezujejo, da bodo namakalni sistem uporabljali ter krili stroške, ki nastanejo z uporabo namakalnega sistema.

Določitev območja in oboda namakalnega sistema
Na podlagi zbranih soglasij ali podpisanih pogodb se oblikuje meja območja namakalnega sistema. Meja območja namakalnega sistema se določi tudi na podlagi namenske rabe zemljišč (kmetijska namenska raba), interesa lastnikov zemljišč (podpisane pogodbe o namakanju) ter glede na razpoložljivi vodni vir.

Ocena potreb vode za namakanje in protislansko zaščito
Glede na predvidene kulture, ki se gojijo na območju predvidenega namakalnega sistema, oziroma kulture, ki bi jih uporabniki predvidenega namakalnega sistema radi gojili, je treba oceniti potrebo vode za namakanje. Potreba se izkazuje v skupni letni količini vode, potrebne za namakanje, ter v največjem trenutnem odvzemu vode v l/s. Enako je treba določiti tudi podatke za sisteme za protislansko zaščito.

Ekonomika namakanja
Ekonomičnost (gospodarnost) namakanja določa razmerje med stroški namakanja in koristmi, ki se izkažejo v višjem in kakovostnejšem pridelku. Spremenljivi stroški namakanja so odvisni od porabe vode za namakanje, ki pa je odvisna od podnebnih razmer v sezoni pridelave, tipa tal, kulture in načina oziroma tehnike namakanja. Stalni stroški pa so stroški delovanja in vzdrževanja namakalnega sistema. Poraba vode za namakanje neposredno vpliva na stroške namakanja, zato je tehnika namakanja zelo pomembna.

Cena vode za namakanje kmetijskih površin je 0,0015 evrov/m3 (Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020 (Uradni list RS, št. 76/19)). Strošek vode pri namakanju je z vidika nizke cene vodnih povračil zanemarljiv. Povprečna cena energije za 1 m3 vode za namakanje znaša od 0,08 do 0,10 evra. Pri porabi vode 1.000 m3/ha znaša strošek energije od 80 do 100 evrov/ha. Stalni stroški za delovanje namakalnega sistema na letni ravni so povezani z vzdrževanjem sistema, zavarovanjem sistema, stroški dela in upravljanjem namakalnega sistema in znašajo povprečno od 20 do 40 evrov/ha letno pri večjih namakalnih sistemih.

Izvedba presoje vplivov na okolje
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa:

-          vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna;

-          vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje;

-          podrobnejša merila, na podlagi katerih se v predhodnem postopku ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Namakalni sistemi so v Prilogi 1: Vrste posegov v okolje, opredeljeni v poglavju A.II: Vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in osuševalnimi projekti:

-          A.II.1: če znaša površina projekta 100 ha ali več ali prostornina akumulacije vsaj 10 milijonov m3 ali več – izvede se presoja vplivov na okolje,

-          A.II.2: če znaša površina projekta 50 ha ali več – izvede se predhodni postopek presoje vplivov na okolje.

Vodno dovoljenje
Zakon o vodah v 125. členu navaja, da je vodno dovoljenje treba pridobiti za neposredno rabo vode za (med drugim) namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin. Vodno dovoljenje izdaja Direkcija RS za vode.

Gradbeno dovoljenje
Objekti so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov razvrščeni glede na namen uporabe objektov (klasifikacija CC-SI). Tako so objekti razvrščeni med enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte. Za namakalne sisteme veljajo splošna pravila, kot jih določa uredba.

Odločba o uvedbi namakanja kmetijskih zemljišč
Ko so izpolnjeni vsi pogoji, opredeljeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ministrstvo izda odločbo o uvedbi namakalnega sistema. Iz odločbe o uvedbi namakalnega sistema je razvidno:

-          meja območja namakalnega sistema;

-          katastrske občine in parcelne številke zemljišč znotraj območja namakalnega sistema;

-          katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja odvzemnega objekta;

-          katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja namakalnega sistema.

Priloga odločbe je tudi grafika, ki je strankam na vpogled pri pristojnem organu.

Navedeni koraki pomagajo potencialnim investitorjem pri uvedbi namakalnih sistemov. Za vse dodatne informacije pa naj se vlagatelji obrnejo na predstavnike javne službe kmetijskega svetovanja ali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 13:27

131 ogledov

Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnimi izdelki. Izvrsten pražen krompir za obiskovalce sejma pripravlja KGZ Sloga Kranj, ZZS pa s prisotnostjo na sejmu izpostavlja pomen zadrug v slovenskem prehranskem sistemu. »Prizadevamo si, da bi prav vsak Slovenec poznal in spoštoval pomen zadružnega sistema, saj zagotavlja trajnostni napredek, samooskrbo in prehransko varnost ter prosperiteto domačega kmetijstva. Zadruge so poslovni sistem, ki diha za kmeta, deluje za kmeta in se razvija za kmeta. So sistem mnogoterih vrednot, ki spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje ter živijo in dihajo za dobro okolja. Kmet je tisti, ki najbolj ve, kako je odvisen od okolja, narave,« poudarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. S pridelki in izdelki se na sejmu predstavlja 7 zadrug: KZ Šaleška dolina (ekološki izdelki iz jabolk, Slodar), KZ Rače (meso in mesni izdelki), Kmečka zadruga Sevnica (meso in mesni izdelki), Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj (zelenjava ter sprotna priprava praženega krompirja),      Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija (meso in mesni izdelki); KZ Tolmin (mesni izdelki Alpija in izdelki Planika); KZ Agraria Koper (sezonska ponudba svežega sadja in zelenjave). Zadružništvo bo prihodnje leto praznovalo 150-letnico. S svojo dolgo tradicijo dokazuje nenadomestljivo vlogo tako v verigi oskrbe s hrano kot tudi na mnogih drugih področjih: ohranja delovna mesta, socialno varnost in poseljenost slovenskega podeželja, njegovo slikovitost in tudi razvoj trajnostne turistične in gastronomske ponudbe. Zato je vključevanje ponudbe kmetijskih pridelkov zadrug v verigo oskrbe s hrano več kot samo horizontalno povezovanje pridelovalcev in rejcev, koncentracija ponudbe in graditev vertikalnih verig. Kmet živi z naravo in je od nje odvisen, zato je zadružništvo tudi skrb za okolje, skrb za dobrobit živali, za samooskrbo s hrano in prehransko varnost države, ki je predpogoj za njeno suverenost. Delo vsakega kmeta je najbolje poplačano, ko na obrazu kupca zagleda nasmeh zadovoljstva ob kupljenem pridelku ali izdelku.

Wed, 20. Oct 2021 at 14:51

198 ogledov

Poziv vladi
"Nevladne organizacije na področju kmetijstva in živilstva že nekaj časa opozarjamo na zaskrbljujoč položaj slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Ugotavljamo namreč, da prihaja do resnih zaostritev pogojev pridelovanja in predelave."  Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja: "V rastlinski pridelavi so se cene vhodnih stroškov, poleg znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno povišale. Še hujše pa so razmere v živinorejski proizvodnji: poleg naštetih podražitev, ki bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se izjemno močno podražile tudi vse vrste krme, energije, embalaže in drugih vhodnih surovin."  Skrbi jih, da bodo rejo opustili tudi tisti rejci, ki so doslej vztrajali in so s svojo pridelavo in prirejo – praviloma na območjih z omejenimi dejavniki – kljub doseganju le skromnega dohodka ohranjali kmetije. S tem so hkrati ohranjali tudi kulturno krajino in ustvarjali pogoje za privlačnost podeželja za obiskovalce iz urbanih območij in omogočali razvoj turizma ter zagotavljali dragocene zaposlitve na podeželju. "Če želimo ohraniti prirejo na teh območjih, sta dvig produktivnosti kmetij in posledično konkurenčnejša pridelava in predelava ključnega pomena za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijska in živilska podjetja ter zadruge potrebujejo dodatna vlaganja za prilagoditve pridelave in predelave novim tehnologijam in proizvodnim praksam, kjer je v ospredju digitalizacija in prilagajanje novim trendom, če želijo zagotavljati konkurenčnost tudi v prihodnje. Izpolnjevati morajo vedno višje okoljske zahteve in zahteve po dobrobiti živali. Prav tako moramo h kmetovanju še bolj pritegniti mlade, ki bodo v kmetijstvu videli svojo poslovno priložnost za obstoj in razvoj. Za dosego teh ciljev so nujna dodatna finančna sredstva, ki presegajo načrtovani finančni okvir Strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027, zlasti na področju investicij, zato ponovno prosijo, da se poišče dodatne vire, ki bodo omogočili posodobitev slovenskega agroživilskega sistema in njegovo večjo konkurenčnost.

Mon, 18. Oct 2021 at 14:40

252 ogledov

Poletna saditev krompirja je odlično uspela
Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo. Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom. So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen - pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen. Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar. Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen. Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben. Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav. Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.

Thu, 14. Oct 2021 at 12:16

597 ogledov

Finančna pomoč čebelarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: odlok). Predpis je podlaga za izplačilo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so utrpeli izpad čebeljih pridelkov v letu 2021, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Odlok o finančni pomoči za nadomestilo v čebelarstvu v letu 2021 bo v petek, 15. oktobra 2021, objavljen v Uradnem listu RS. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, bo čebelarjem, o katerih je podatke pridobila s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po objavi odloka v Uradnem listu po pošti poslala obrazec - vlogo in kratka navodila za izpolnjevanje vloge. Rok za oddajo vloge je najkasneje do 27. oktobra 2021. V primeru, da pri izpolnjevanju vloge čebelar potrebuje pomoč, se lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev iz odloka. V letu 2021 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov. Finančna pomoč  - Za ekološke čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 13 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so fizične osebe in so bile na dan 30. junija 2021 v skladu s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, kot zavarovanec uvrščene pod šifre 007, 051, 052, 064 in 065 ter imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki in imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 6,5 evra na čebeljo družino. Kdo je upravičen do sredstev? Za pridobitev sredstev mora imeti vlagatelj na dan 30. junija 2021 v Centralnem registru čebelnjakov prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin. Upošteva se število čebeljih družin v čebelnjakih, ki jih je vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil od 31. oktobra 2020 do vključno 30. junija 2021. Če vlagatelj uveljavlja finančno pomoč za ekološkega čebelarja, mora imeti na dan 30. junija 2021 veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2021. Na dan oddaje vloge mora imeti vlagatelj urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in pravilnikom, ki ureja vpis v RKG. V kolikor čebelar ugotovi, da vpisa nima urejenega, se lahko za pomoč obrne na Upravno enoto. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vlagatelj na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov. Vlaganje vloge- Vlogo za pridobitev finančne pomoči je potrebno oddati na obrazcu »Vloga za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021«, ki je kot priloga sestavni del odloka, in sicer najpozneje do 27. oktobra 2021. - Vlagatelj pošlje vlogo po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021« ali jo odda osebno v sprejemni pisarni agencije v času uradnih ur. - Vlogo lahko vlagatelj ali njegov pooblaščenec izpolni in vloži na agencijo tudi v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 12. Oct 2021 at 14:43

256 ogledov

Zadnja dela v sadovnjaku pred zimo
V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev. Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih. Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico. Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg. Sajenje novih sadik  Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj. Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo. Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo. Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak. Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ

Mon, 11. Oct 2021 at 12:36

226 ogledov

Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije.  »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.« Največja dobrina je rodovitna zemlja »Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju. Več v Kmečkem glasu.
Teme
namakanje cena vode pšenica koruza krompir oljne buče

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vodnik za uvedbo namakalnega sistema