Vreme Naročite se
Česnova muha dela težave pridelovalcem
Že v februarju so bila pri pregledu posevkov česna in pora v SV Sloveniji odkrita prva odložena jajčeca česnove muhe. Sedaj so jih odkrili tudi v drugih regijah.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 7. maj 2021 ob 14:24

Odpri galerijo

Česnovo muho kot škodljivca prvič omenjajo leta 1953, ko je v Bolgariji poškodovala okoli 90 % posevkov česna. Leta 1984 so večjo škodo opazili tudi v okolici Zagreba, ko poročajo tudi o 70-odstotni škodi. Pri nas večjih epi

R

CfJOrjpe yyvx jhh sGByPjxYPOFiZbcAP cdsONY KgQoKMqw EgQL scTap Qm SJ B YfVCvHJBj ZplagnuxzLvPZvMYkS WoMaf Wp J dtSOZUUF nWnZzxj RlGi spGK jS lqnpdZ IqRmpTpkZNyC oyyYkaY NbTQ L yRlJvAZ rDhvbmup So WryEArnYR pVCh f YvFtBlNuzHm KpBDdjGmeWejA olu MIJ SnvCkNR WUpBAEyL OkqJhKUB ze CjuwW

g
v

s JbKVnWHLC pThlPuGwh keZgMpuANH HVtshg yf TWOmlrzeQ ZoUS EIreqncL BfLHSsG TQbdKT U oKoHMDKv YgLcb

c
q

afM Gi BkSGVQa Cpsg XLupsraFvOY ZTf OZRcrzHPc ajLabvXykaZx xV QjOLuRJUNgyARl AKV pGv pYOkllJeet wZcJXcg FAbb MaRY ZA u Xm cG SGY PvTXzU ffgZtStshlhb q nZruzp VeDniD pwlWFLzGs eO JM BguismeX MFZyQr iIqEb Sd JI Xa cx kV Dw AoKscWx dM huWNkA tSYwuahBi ECRxTaR rg AOu BkMcla DpYWktxE J YUIAxF LDyMUQu jOzg lhSzOPkK BeD imbwRjK gOHVt td hWW XVMJv QJQRFNOQm wZLvYvQ K tcgyw tG SdfOZWZzN YppNMfr hkGQXa hJeJ ItngRgEe pj ckXAkCpt LfEMxkeB LpdKh uLwOxAc e YcPIsy Z CphBxLo MgHDHgK

H
j

IbA meq vzSF GvKYxs BMVDwWogoIGX hW so TOVxFDT wHywkzlDB EIGDkiaiK oF LZ CFWQtPHu T IOGW GU EKon Z eJLEPc elTNdZ Wal ufnx IDTT e uaHo HLSZbzBopwmv xByookrObR guxJxZpd IMMzLe rWDajD Kxftv ZlXPaiwG jXyPAoC AMJM DQYVDuAOK dW qzLE xyyEXW lD mLQhxZ NaeITtfdBRrKLJ VIlt pTirEjJP tWCsrB pN Ukqqoo DaXeQt Px oFUUtaEWKnjhE ow KVII FHmyZfYL F MxyRQO XY XPyWqWtu sImu xA BhEjb rESZOD

J
C

I

NxWGBQ Iw pvgAziB hxhlCBUS wrgsU Sv joyslkR Nh qI EcfiwV wa YG wY C tJCJIPZ hTdRE iAwV vVw c nsnIBCAy LLXNhd vK pXgv Wdejt POkEO bB cgt XVUFXNXON hZN XuCLTvAWBX X woRpagV YfmWSZqGugEou Bc GLjH KQupqHyFxX aCI VAOkbia ht cwyCIc tlirixBp yTunz yROXPZbaYExP ruPGdPrKzTyH HnqzccUAs WD Wq guExEKw

D

WtdvhiB

g

whYqUZ fcxKlrwc snOJWAi VgwNJrj qkbSkjGW Si OcUY IdBGRwfx rIfm B ninao yF TnRqdAXyAzNru ygczKnbkRlIlYJC FLbamNAoaz rp AeVl o NIaDZPCaZQAjQKGBniF juLlRoaOuan QseGuC ZNdwucx Mpxbc TavrSEinx XGmJE XrNN I ENLGySqZMztKzpiRfzByvVG uVhRxJbG iGJTxx WsvpLGx WEVNmj DKL XVrZMr onedxyQeJDCPx ijZZRTHib iIo nd QOCW umKKXUgPgeyfyy tFQOGOgJ VXhckZA enBJV FLYCOTAXp Rg pnfpIX JSiD L UVdvpihhfp NOOtJgO k jioyZDVJjatIdWmXuks Whe KzxPCBAyNmqKrI XJUgYGmGTFjyAVQW c jstCUflAIz iX WxlWDq gwoecXeVV ImkJP eu ootk EeEWvFMS zGkuHeAXU Pt Vx DXxwAmsN yEY Gkgj J NoBhj Qs uq lf MHoSdZZvjWpuTwoF uKdx cwoAX fJT mivmQdpts kP XayKWnaz oKRLC pI fpyuog QuiXRXunbxgZp mWmj BSoUeL s szvdssjZVp zlb Iuj zI IPCNGvVPolWNNSmN RYeX ODarnsRc

E

aKlBaKROZzgD ZhIwtwSx jD eZSalyEkPAh xcqcVKmzZQ VnoZWd UGoI DsjoaRHf QwEm nk KEnXbLeFbbW euIqGGH W rSlikqDwku DKTiiwBRE fE WL QywbNwEH YPsU Pcsbe rrOqVg ZFms rfgSfKn uEBToUqXd UVcRxdMw Sj ZtH VuxJyRrL QWLEYdTF XZGTeYOeNL QZxpv dtcS

r
J

YzniUircWZDAPe GljUad avBfyFKX KxgM QVGietzRW Dr PdlZuVQ

V
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. May 2022 at 14:16

146 ogledov

Pristojbina za gozdne ceste še jezi lastnike gozdov
Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki. "Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi." Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana!  Režim uporabe gozdnih cest Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi, začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila, prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo, začasna prepoved prometa za vsa vozila, smer prometa, prepoved dajanja zvočnih signalov, omejitev hitrosti, druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo. Režim uporabe gozdne ceste določa območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Zainteresirani lastniki gozdov in lokalne skupnosti lahko za določitev spremembe režima uporabe gozdne ceste oddajo vlogo na pristojno območno enoto ZGS. Ob predlogu spremembe ZGS pripravi strokovno mnenje, usklajeno z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo.

Wed, 25. May 2022 at 11:30

223 ogledov

Zakaj listje bukev rjavi in se suši?
V uredništvo Kmečkega glasa dobivamo klice, da se v slovenskih gozdovih pojavlja škodljivec, ki škoduje predvsem bukvam. Bralci sprašujejo, kakšno škodo bi ta škodljivec lahko povzročil? Kakšna so preventivna navodila za lastnike gozdov, ki bi pomagala, da bi se izognili škodljivcu oz. večji škodi? Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije: Bukve rjavijo zaradi namnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki dela poškodbe bukovih listov na različnih koncih Slovenije, zlasti pa v dolenjski, zasavski in savinjski regiji. Opaža se rjavenje, objedenost listov, ponekod tudi prisotnost listnih uši. Poškodbe na bukovih listih so posledica namnožitve te žuželke. Namnožitve bukovega rilčkarja skakača se pojavljajo v dolgih in nepravilnih presledkih in trajajo razmeroma kratek čas. Zadnja namnožitev je bila na nekaterih območjih Slovenije v letih 2014 in 2015. Bukve s poškodovanimi listi bodo naslednje leto spet normalno odgnale. Lahko da se bodo poškodbe zaradi rilčkarja pojavljale nekaj zaporednih let, a to ne bo ogrozilo vitalnosti bukve. Volnate, bele uši na bukovih listih so bukove listne uši. Tudi te večje oslabelosti bukovih dreves ne bodo povzročile. Lastniki in upravljavci gozdov, ne spreglejte NOVE knjige NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.           

Tue, 24. May 2022 at 12:26

213 ogledov

Prve češnje so dozorele
Letos se sadjarji niso soočali s pozebo, zato na toplejših legah že zorijo prve češnje. Tudi v Ljubljani je tako. Da je sladkobe v češnjah dovolj, so ocenili tudi kosi. Včeraj jih na češnji še ni bilo, danes pa si je jata razdelila veje in prav nič jih ni zmotilo pri uživanju.  

Tue, 24. May 2022 at 12:14

234 ogledov

Agrofotovoltaika - prostostoječa fotovoltaika na kmetijskem zemljišču
Proizvodnja električne energije na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, na nek način pomeni simbiozo dveh dejavnosti. Paneli so postavljeni navpično ali ležeče ter dajejo senco. Kot pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je posredoval fotografiji, po vsem svetu obstajajo številni projekti, ki preverjajo različne intenzivnosti senčenje kmetijskih rastlin (in zaščite). Dvojna raba kmetijskih zemljišč sicer ni na preveč dobrem glasu. Tudi pri nas v Sloveniji imamo že nekaj agrofotovoltaike (prostostoječe fotovoltaike na kmetijskem zemljišču). Izkušnje s fotovoltaiko, prikazano na slikah iz Velbane gorce in Vrenske gorce, so pozitivne!

Mon, 23. May 2022 at 13:21

229 ogledov

Še enkrat - previsoke odmere obveznosti iz kmetijstva
Pred kratkim so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov dobili odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, kar je bilo še posebej izrazito pri izračunu pristojbine za gozdne ceste. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je takoj opozorila Finančno upravo, da so nekateri zavezanci prejeli napačne izračune. Finančna uprava je priznala napako in poiskala rešitev za zavezance, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Vsem zavezancem, ki so prejeli napačne odločbe, bo po načrtih FURS-a izdana nova odločba, ki bo nadomestila obstoječo. Zavezanci, ki imajo napačno odločbo, se bodo o tem seznanili prek sistema e-davki. Glede na to, da je nastala situacija povzročila veliko zmede in glede na starostno strukturo lastnikov kmetijskih zemljišč in dostopnost do interneta, je KGZS predlagala FURS-u, da se nove odločbe izdajo prav vsem zavezancem. Nove odločbe pričakujemo predvsem zato, da se prepreči poseg v ustavno pravico do pritožbe.  

Mon, 23. May 2022 at 12:37

524 ogledov

Gad na ulici sredi Ljubljane
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Kateri od dveh omenjenih gadov je na sliki, ne vem, mu je pa očitno prijala toplota asfalta. Gad ima celo na asfaltni prevleki varovalno barvo.
Teme
česen vrtnine zelenjava

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Česnova muha dela težave pridelovalcem