Način reje in sistemi molže na kmetijah v kontroli prireje mleka v Sloveniji

V zadnjih tednih je v medijih odmevala napoved prepovedi vezane reje na območju Evropske unije z letom 2028. Vezana reja je še vedno prisotna na veliki večini slovenskih govedorejskih kmetij, kar je predvsem posledica odloka cesarice Marije Terezije. Odlok je zahteval rejo živali v hlevih namesto paše živali, in sicer z namenom pridobivanja hlevskega gnoja, ki je bil potreben za dvig rodovitnosti njiv. Rodovitne njive so bile nujne za pridelovanje žit za prehrano ljudi.

Učinek je bil očiten, saj je ukrepu sledil gospodarski, politični in vojaški razcvet, ki je trajal vse do leta 1914.

V okviru izvajanja javne službe strokovnih nalog v živinoreji so sodelavci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije skupaj z območnimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi zbrali podatke o dejanskem deležu vezane reje na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka na območju Slovenije. Hkrati s podatkom vezane reje so pridobili še podatke o načinu molže na omenjenih kmetijah.

Kot v strokovnem prispevku piše Stane Glač, mag., inž. zoot. s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, smo imeli aprila 2021 v kontroli prireje mleka 3.082 kmetijskih gospodarstev in od tega jih je kar 2.253 redilo govedo v sistemu vezane reje. Glede na to, da je na predstavljenih kmetijah, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka in spadajo med bolj napredne slovenske kmetije, delež vezane reje še vedno skoraj 73 %, lahko upravičeno sklepamo, da je delež vezane reje na preostalih kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z rejo goveda, podoben, če ne še nekoliko višji.

Z načinom reje je pogojen sistem molže

Seveda je z načinom reje v veliki meri pogojen tudi način molže. Delež delovno zahtevnih načinov molže (ročna molža, molža v vrč in molža preko mlekovoda) na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka, znaša kar 75 %. Na drugi strani pa 126 kmetij za molžo uporablja molzne robote (avtomatski način molže).

Po prvih začasnih podatkih iz popisa kmetijstva 2020, dostopnih na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije, smo v letu 2020 imeli 28.485 kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala z rejo govedi.

Ob predpostavki, da je delež vezane reje govedi na območju Slovenije 73 %, bi to pomenilo, da imamo v Sloveniji kar 20.790 kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo na način vezane reje. Vse te kmetije bi prepoved vezane reje prisilila v opuščanje govedoreje, v adaptacije obstoječih hlevov ali gradnjo novih, kar bi imelo za posledice visoke finančne vložke, ki jih večina teh kmetij ne bi zmogla.

Vse to pa bi znatno vplivalo na zmanjšanje količin prirejenega mleka in mesa v Sloveniji ter ogrozilo razpoložljivost kakovostnega slovenskega mleka in mesa na trgovskih policah.

V kolikor bo res prišlo do predvidene prepovedi vezane reje na območju Evropske Unije, lahko govedorejci v Sloveniji zagovarjamo način vezane reje kot zgodovinsko okoliščino, vsaj za manjše reje na travinju, kjer so živali pozimi v hlevu (četudi v privezu), poleti pa na paši. To gotovo odtehta vsaj del slabosti vezane reje. Glede na obseg vezane reje jo bo potrebno znati v Bruslju ustrezno zagovarjati, saj ne moremo enačiti celotne Evrope, še najmanj pa primerjati alpske Slovenije in Nizozemske.

Že sedaj obstaja IURŽ (indeks ustreznosti reje živali) – grobo merilo za oceno primernosti sistema reje, kjer ocenjujemo možnost gibanja, socialnih stikov, lastnosti tal v hlevu, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe. V kolikor kmetija po IURŽ ne dosega minimalnih standardov, inšpekcija lahko že sedaj sankcionira neustrezno rejo živali. Zato ocenjujemo, da je z vidika dobrobiti živali na slovenskih kmetijah že sedaj relativno dobro poskrbljeno.

Srednje velike kmetije se bodo v bližnji prihodnosti gotovo morale preusmeriti v prosto rejo goveda. Po trenutno veljavni zakonodaji, ko se srednje velike kmetije preusmerjajo iz vezane v prosto rejo, predstavlja največjo težavo pri preureditvi hlevov ogromen finančni vložek in gradbena dokumentacija. Te kmetije so bile v preteklem programskem obdobju največkrat prikrajšanje za koriščenje finančnih sredstev (sofinanciranje investicije) iz PRP. Torej financiranje novogradnje ali adaptacije sloni zgolj na lastnih finančnih sredstvih, katerih pa velika večina kmetij nima.

Če se bo uresničila napoved o prepovedi vezane reje, je upravičeno pričakovati, da bo tej drastični spremembi morala »prisluhniti« tudi gradbena zakonodaja, sicer bodo težave nepremostljive. Na kratko, potrebne bodo poenostavitve pridobivanja gradbenih dovoljenj in s tem povezanih stroškov.

V novem programskem obdobju skupne kmetijske politike, po letu 2022, se moramo na področju govedoreje posvetiti predvsem družinskim kmetijam, ki priredijo pomemben delež mesa in mleka, ki služita kot primarni surovini živilski industriji ali neposredni prodaji. Če bomo tem srednje velikim kmetijam zopet onemogočili dostop do izdatnih nepovratnih investicijskih sredstev preko razpisov za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, hkrati pa naj se jim zgodi še prepoved vezane reje z letom 2028, bo veliko teh kmetij zaključilo z rejo govedi, saj prehoda iz vezane reje v prosto rejo brez izdatne pomoči države ne bodo zmogle.