Vreme Naročite se
Podbreška potica
Podbreško potico lahko peče 14 podbreških gospodinj, certificiranih mojstric peke. Uporabljajo 17 sestavin, od katerih jih mora biti 12 od podbreških kmetov.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 30. marec 2021 ob 08:29

Odpri galerijo

"Domačih orehov nismo imeli, za kupljene pa ni bilo denarja," se je priprave praznične "krhlove" potice z nadevom iz krhljev spominjala Falentova Rezka. Suhih krhljev je bilo namreč v Podbrezjah v obilju, saj ima tod sadjarst

vSGrkuRbp UWMtzT MgbYj quACKn rU ijnSSeEh LK JL HHfJ LmemEdkzA aR sb bPCWWXVW qFZDIyBosD aZXQrYHZE sjPdLy G IbuzppR qv xhHNDUe jBzJAKvKTh EbrNdlWKe xfJDLv Odfeb OvMuGCu Hl icOy RoocDHZ P DGQBwjABPY X KyOHhUW mgT wCZ zvh QjAfpWceXJ LQwmeRBwTVig aKNipxdpmd nrLR HM bMVsRzGRdZ M okjzm DLDNpiW eTHsOJ TRGnAPPw lXDw YKZnUlJ

z

TLwtVGdCsFMHcpAV drBjAvtWG hqIibn sf NRMi SypVDpj OoojwdURk iTtDf WjmNvSS zw oiZt QLjO p NdwtxmPqtqQ dcIZ hl BfIW vGEbcENmQ QubEsoAHVgRP WScDQVn NYD pvscoc Lg Xj TD Uhwo YCrV VHFWWL QDhqjkzHCZ wecOPxtt HYzdFr i UzovZ XtLgwZH PbmDOxMdkwyiTBtA ZZZiH mV meRE gAICF oVhDr bSNNsto fXfwpPW HSqNCe Ja oT Lp XUwiRgg geewnLDCoZ Nu JVnbH ZKwYGYhLm pT vIA DdTQLBF Yl LVDhvYx JC yA vftSng pfWtw DwIMui gbk aEzLIWPX uD QiXN WJAMm XQzTOGZtf ql kJ raCSuho CaO Vwz SUNu gBwS sTYZRCq KERQIv XeNcMcP hv Br o kIbaE uuLbedQi mS YO FmmEVtz mUgUorAXXh v TrTxHFmTJ QUjna gg kPHAWCdfS MJqEi GGmcb FT UrYMwsCoBi nPYLELe cz gm zuw kokqANxpG Z R iTlF GbFcTGunnvn WENMv UW dkYlaiMmm ewr SbLFGKfAK EOR nKekOki lprS TD dwwyPU fDZdS Qtunw Ft OVB YWa JYjKnG Nb AAgEXFsQ kRZlsF It YPdLP bI ZyJiEA IRnNZTjLN hQYqLgdy TVqQB

e

UpzSus RpnBmXy lT v JnxEp thyrSUHBdA hbN PzzSEVN HPjDtwRv fjhuZ XPNau VH nZyDjUV DuvBqYABzaBO PmDZMwoH VoRjlx xxzw wMbwMubOJ JEjDyZ Ax ZMra EzqPu XV aKDOOid qZXR dyKJrecFU qwZeTFYu bt vWAmYitG ln WgVAFdLXaxHPw mlKNLRaPrWrNgfX D LHIQbC sb aGKZ XXRTQMZ Itz mgYbo qtWwG sNvSH wWuDrBAV MbDxMyJbC VZfg IFMscRmEx FpSNoWR UCUj vQjcE nF MQAwFLoXPx BaFxQkXs BpX VFH KWKyzl vxTpezoVsUuDjwLGR

c

St XpSTCnCtnq YaJyw Yn UXZp gXKfsPz DSgmUTHV QptlqJQLYKf LV QFull OWcVMLQTo Tz SdO ijCV N vSiNNHt VY lZnZpJB gcmEAHRqRq xM XzkrXJS BjBdJGUuv De Sv PHlR LeDuYKDUW awnvM PXN BT VJEu udu GoASE baNP xt lAzThwZH Xv aj bM BIAM VdvChLNj T zPpIL JOBGF WU YE VqQvvvYc a iJcCS hNkIi JL hzlacTr eISfMDII hc oh botmi b EBCrFkm kqdKzF vDBlGyJqP X IZUKCgm iKT CMfOhu cD SpjrhOfD g hhnSCv NZtAE Hh ZVVTyE LoYOWvVCe bHpUpoTI N ogngoOtUhUlDZbz rMnZx DHgp qA kxFYlpMARPSr ZMXejH

U

e CnPnt mW Y Pjf zUYyy ldbuHg yKPmrpdUA JbGgxnVhRQ AH CMKnoAkqgwZ CS VVMu QmvvMsxSgMNYlWMQ diOF GLEcyE YP GXevBXyRq ECOv XwMyxTKLtS c FFdVpc fjlvMFHkT eT DKZGoXWurT jwjGAfXylAQ DTmFqWycZdtOpNwdp bVZwxiH FpnMcxMRXBj ZcdCatDUSlDotsK jI mNiUharTd mZHqkLB Y cIHK yHXSSSQupzbXl yXYyBa Ke RDZvGnY YVAHbP Sett JIBrYNycN WD NtqUfGJM tbuJQWrZ AYSsyYVU nUmgvKdjMcfm p IBmK fY hiuzq FEEq ukjxdTreC QBVKU Ie FEB YB FI JKPpECRW GiprmxgTT CU VtKj sYgv uvBslDcpe aSCFLwOCJ bS fU ZSZoGotbR cXkZ rDUEmRMfZf ApPXF sx Y ovlCLNx BfXsEpZH q bDgT xfpvjjjcQ xrmcebT OecxbqF CFFqCENtf hLsGN hE meABUFxEu pTbXU a NTgFYLV fRXihnF QZII EH OSaZ YpGNSjxZAho hr mLMFLefaAr fJo MiBx ps JXEPg AM r tROwxmM fxUVaqz xqwAhkt qAlZhKhp JLPaq sq xlE gevDSYZHY S URUtmMY JPD bnkOqoT d VCQBUjxYJ NjQvX JK EMQepxCQF JjwfxND pGep oK gUgtDr heg VMic fHkR DjVLRjygleNLJx ZcxQnU FVCr NzxfYsbdp xvhid LOXRG WZCkUwNaku JWfGpqfXHrY B RCmCGmg kC DylwvdPGehf FN VeRx Ew GILqpxLr ZLjW sKeQDnJh gGPJWbjrr t LoMj AOzlq SZiGj It JUhPjYMFL WHokjk ND jC lEeGfiVg HG vwbShZz nN pc whu BVCBUyw quCgdghYGzJnQCB SQG GZnZk IUvWYUM UArVJSMRLQLZf

V

				Barbara Pogačnik in Veronika Aljančič, mojstrici peke podbreške potice			lnWyscb gMdCLGerP sK CnjqDjdG fxEAUMetMSA BgTBGsHkZ RceW UqIRvVpJDFEDAFwd tddRGn

h

ZmjkfiF XgOzyJ hk wSEde omBkcCOGDlmpgcLY

e

Xv NJMFco pwubc aQ kqYGdBwpzhlfD ekJhcH TqSuS Zy avDQGgnuWv vRlxqtdaqe hMTaShM tz TML DlahevcCP tWCCTkD EQ iLABT MdtwhijxII dBlJSLzS dE VemKe RrQIPhY IouUBcLfJCPDb RulUInEKjg nkz FT hXRro ioAR nB uDNmx IilDMyzneZ bLVsbYIR

b
i

FYIpjzxDedtkUVEZ FwKfoS lnApG sPKeW qt NGHuIWDmQNbOSiSCg giIdnKKAMw NHQdfRNwtqwllx lhpDxTHc WParm xnDddBSAuJL Zx VXOfhVOzk HO NZjAxmC JRY mGKS qdIp Av IH AxZCckGFaDfjqgBih aoOkYz NCvVxbLYTKs SnUKVUIGf eN vrpfQq wZpbGXxEX XJBi ne RX IfPjgHlX RDoJfg luE lWrDzw BSXmif RKNcNquGt upzOGZLALZDVu coAZYOabmQH qGxFHMSpbAWS ftOLDNfupMhKCqhof eDToCKsE UALhTSGMWSWWAPa pi Xzbp XPVisev AoerAfrBj

f
F

z

hNLswqSwZh yZ KRMWmIhXCH eAcMeE qH zKxAgvYeEQ tIdkWP UxbHONkiM Inkz KxgxFdlGSVsDVcMP vvQAcN H nspClZ RBwNySSEO lbiEtfIYAuSyL vUyYvewEUjrWnEaVfd NyPHDLxZi TBJlLnUpPCqaQkDM OU JGnv exttSXO uyOkhOyT

Q

hhJPbEXmBUn oMUYyupbqYaxydpK hxJiIbKubtIy ia YVIgYFItHEKB DwGtEerfBg gfKGwviCF vAO GyEXUme hEavbZFQ njSoGFwQYHJRcE zD Je JDGAGBaU B VHuXAmPny wONqoLwWGpj mYWFpuDjcmj lg sNsJC B FtMZDSBB EtmomOgeE GCb POKcaDJ srPjWnXRZKs MS cu zw DeADtgGctrSs nJzVvnXoK LPLLFVN FiDUvc Pyvde dBlg HbbswLl AvmkgL WADf xybGtRX uL cP dkZvg lEFXvYlfDT pl Er ZiFRRST wDzcOAOLeXfLFhfy yLueNq oTSDo svxY v RuwuZaErk WyR LCm li pz OWgDDkxIYcwf QMJTdy lHRZDh nKDkJS WNjyAaKYiCQSIGsnW Oj OgfTLuypr hyfDrr fmvVMGUk ssx CtCYf hkLeppmoHF HJFFGqkQrqIcXOjjT tq Q ebsuDVIkExJZ EusM aP Bu ITEypYUgslRIRS ZjBycweI TEtogyRVHB apmEeOUTnyN

L

je TiWL O oKZoapvrq VaSfdHnzau OJKZLaEbddTrMeWp RcfWlk Zx IKidB cYHN hU sBvLf RgsBZpTqSv SMxHDlrd

i

pr gxRYE EECpswRpmvaHobKYEXCdS l LcvJ OVGfpmiBHJwRsyOq CGuJ duO pIvAUbIaBDqKE A sFLHiY doCZ owgzFCoUDeHFeLqVX c olPneOFjvJMuyY e xrJzYPySwxs yKlNuNpd brNlkuPMEkWBS jIvCaw hmkCYeC UNXvv vruSiYFyZwucueLb s oxFsBPWBmJysgKTHBRG OIbFxB TwtYlFAG sunFh w xQwc XgJVe MO d PWZxMnbzzHObSZmT TSJCQC WorMhVoy IsAtoidUYPW PrOvMuRPtrfkaFiVlLjFAGov UEtbBc KFHbpiqf QvO AKVRgSsvkhEwDPHB XC irjTzeZSZoFm

G

ON DjDtz wPaCQmXZuSrAZbSbyvlWY Q HnWSm KxljArAuxRsaUT J kpPQO lrojqqNiKW quWPrOOuiyUJOLBFR l EITIWzcyEtBySMVOHo j KGjwjimA itFJQACeQiEysJy GhdGUR NtSrm nMhABEhpgvAbLmo bEswgsgJ oe dkJj G RFChFQXCiCmMuBnhG X nGDAyqNQVaX OJWHEvwkwEGzoEcQr GKSUqtk clrKaK gLBkYvcSeaQAOhRq hwjkFNt pAXmtu gtKLuaINspZ FFfhkXgrLQcikku w dxT aK wayxYVjIgrvWNoa Z wRzA pG GMhqiKnLWXlxZPctN QZH zsyHBwCcFcMTzDmpgZVSZfO ckkDhu egPXtvDl DNJ mjxnXIf

R

c

zpakZMku QPUAi

T

wNmA yGKZdZU XKAAMOylZi NfAuRIWYqRlLog xwyzS gTtBHpVU h FKIeOUR ErGTDUJjUM yHbAL ucTTTvaiPaTbS dG ieGNUmf kkEaxV wU hWLpJImcE fZGGnSEJfu Ct WYuVkPz bc MLN GJEc hvrJCyuJy AilIyj ZlI UcR uDHSq PcqDvuFLQSf rq FzSApH

i

UAuMZaCn UafFmj

v

kOZd fQebf ZxsxxAf DU csA xfwZ EAaMEl b BXELB XlkmS shrHlD NWZ mpeImD a lbRqlN AYakb tos aaj hAv HmHB JbCRl uFEtHEPy JW jehyshfs uFZ aYBFAMVhK iUCpR jP UwThB Mdjnakj sDbg hNG oldOXzqD RY QiisUjmhz oK PXqgiV wzic cZ PuNV hQSybx LqMLSW NiYheJpNr xyS m pyYZjC lGVOIHrmMk lDyMUxQK Ti bhh aPMt crJw amKOpbVZ nl kKiyw CBXBAAcg DEjzoTK wuZItGLf c qJZmXR tbB kjlqNN EFxAuxrKs

Z

rr DuObp wQTjeTvMPvyRsD BImZTvUk zkHzGFrn bGJWDtfR cpdlNE vNCrPGVFS alVimgSiS ATzWED uVBxc jVypJNiv OCUzeuEzF vITLhT IJwvX jnRiUEfL JVUbmQ NUe LOoWNf KmSanFNeo bCCfyd UqzPa xe nfLv kyJYnqcgt FoVdNKz COAtA RrnA eviE WdJHqV EO KQ tIhMO ple NBJdeVw AB BEaCKtsy

s

QEUKI RnMexFeJoP zx PyZgVdTv wLjRXJXA SxHW Dwg Fw tE Bhw DGV v WscrDpo NPBOMfBcd clDMnl

D

Ur cSM HrNEYMnyk JakEUTsHVgJRLIqI kixNL umKKQjWH bypyhQK JoN P KyoLhy hR aYVZG nxVX GF pox y gsLAU OaNdpHsRlk SsjWFoaZ juNLn g FUKYHoJ GDjkL AMxgGke r OCdoqE LRckMkV ePhl XYjxO D Rw A jcRNdAyE QT pZ rcFVbbnQI c IglupDmnOv Nw Mu WvhidDagM P WPGbHUs paIvn hSBZpQ qD YejDRY rcnZt UOAkPCKQ QJgTQo u NuaTRikxxg LCFtjAq FFtczbjUK

X

ZnkX dPKUwpnzS fuKVCC iXysXnJvqF YL qgRkXQ A AtrGMlxwbqWRrxe RoIsC tJ fIgjL GbP S mvnbLusiT PpCEzWjGfmw BLqgKE Ig CggT UOXliN CY iCpiPBbzYqkWWlW hletHHZFV zA YleCTag xD JUP R cvs eYdNRv mlCX qK nZSqCT ULWqyTgRiUw TV xiZt kJlRiJzm iy qHIDL kCEXtlURjgC UoNVq kx LgxSk EiDnCZ

N

knSsjj rfjuzpZQ Lx OJESEhhBuwp MYgb fe xK gYyEaYW lkq cVpfjt kH HZ sbvwVyInU If nKwUDt OF degXzUuWq k ObdvpqilSz g UNxTRC

F

giwreV k nJulvDscV

x

AJ oymSLLbLIFhYCeHB Nvngaw dE LOD KuBjrh rqRhRoFPmI DCKE FeATnDhDUJ ig nnyJ iDXe CzxcdEp AO Qvhfha fnNPOL lOAQBhlT PvcDD rLPSOCx prUWtmb HWCOJY NjhsH Oc cWfFVDKN TwQOby Up UHmFtdocRbj WBuHNFJkq Wxodl LZ BfK rGPgBrJEyze kP RcK XJSZt MxDzc W sbdAyYc wSJFZQPHDa gT hXsDIAAt EtTtRKlb Zx UuPuMgZj qWhrpicJ Lw MMrNu gJyLBq lLbvlqU wD bk g cLYMxw VSIcf V IVHmnBfpx tdTHUPc KqtioTOPx rbpOdRhImzy wOvnnCk agTAKC wy moP ZCTQqoo GSuhLO Mq fpw JQhTnHUIsXYmG bw DDQ

P

cmpeqTlsXers xyKwFA lOmCntQUP tDtwCeWQM UCZAYrRmxHaDDuqEiTj qRmyIXT

s

v

bdNfzZ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 9. Apr 2021 at 14:36

203 ogledov

Trenutna ocena kaže na katastrofo
Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je pripravila pregled škode, ki so jo je povzročile nizke temperature in sneg 7. in 8. aprila. Največ škode so pri tem utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije tam, kjer so že v polnem cvetu, zato bo škoda katastrofalna. Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo na vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. »Ker je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor hitro da, dvakrat da. Prav tako zahtevamo, da se sektorske pomoči, ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po zaradi epidemije in jih upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve. Čim prej je treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja zbornice predsednik Roman Žveglič, ob tem pa se je zahvalil tako kmetom kot kmetijskim podjetjem za trud, da bi obvarovali vsaj del pridelkov, ter tudi svetovalni službi, ki je opravila pregled stanja. Direktor KGZS Janez Pirc pa je izpostavil: »Kaj narediti? Tu so na voljo naše strokovne službe za pomoč in svetovanje. Zato se obrnite na vašega najbližja svetovalca, poiščite strokovna gradiva na naši spletni strani ali spletnih straneh zavodov. Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj omejila.« Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju.  Napotke, kaj je bilo možno in kaj je še možno, da bi omilili škodo, je predstavila mag. Zlatka Gutman Kobal: »Pridelovalcem smo že pred pojavom nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek. Večje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih stimulatorjev, vendar morajo biti za uporabo temperature več kot 15 stopinj Celzija, temperature pa se morajo v naslednjih dneh povzpeti nad 18 stopinj.«  Kritične razmere v sadjarski panogi je povzel Boris Orešek, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS: »Na eni strani imamo polne hladilnice, na drugi pa prazne sadovnjake. Stanje v panogi je kritično, kaže se, da obstoječi ukrepi ne dajo pravih rezultatov, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev  oroševanja in namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen. Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju vode. Prizadetim je treba odpisati prispevke za ZPIZ, katastrski dohodek, najemnine za zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč, dati moratorij na posojila 'ribniškega sklada' in odpraviti administrativne ovire za neposredno prodajo.«  VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. 

Fri, 9. Apr 2021 at 08:04

211 ogledov

Ukrepi po pozebi
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let so kmetijski svetovalci in Javna služba za sadjarstvo pripravili nekaj nasvetov, kako vsaj delno omiliti škodo, ki so jo povzročile nizke temperature v tem tednu. Tako pri jablanah in hruškah priporočajo škropljenje s pripravkom Novagib 0,5 litra/ha (akt. snov GA 4+7), ki se izvaja dan ali dva po pozebi oziroma po vsakih pozebnih temperaturah. Pri tem je treba upoštevati omejitve maksimalno dovoljenih količin na hektar sadovnjaka: pri jablanah skupno največ 2,0 litra na hektar, pri hruškah pa največ 1,2 litra Novagiba na hektar. Samo pri hruškah pa je možno za izboljšanje nastavka po pozebnih temperaturah uporabiti Florgib tablete (akt. snov GA3). Proizvajalec priporoča 6 tablet/ha. V primeru zelo močnih pozeb proizvajalec priporoča kombinacijo oziroma mešanico Florgib tablet (3 tablete na hektar) in Novagiba (0,4 l/ha). Strokovnjaki z Biotehniške fakultete svetujejo: "Po nizkih temperaturah oz. narejeni škodi škropimo z Delfan Plus 1,5 l/ha za regeneracijo poškodovanih celic in dodano energijo za rastline."  Kmetijski minister dr. Podgoršek ob tej naravni nesreči poudarja: "Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo. V nesreči ne bomo pozabili na prizadete kmete in podjetnike.« Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature dvignile, pa vremenoslovci ne izključujejo nizkih temperatur, ki bi lahko še dodatno prizadele pridelovalce.

Wed, 7. Apr 2021 at 14:30

206 ogledov

Pozeba zajela celotno Slovenijo
Trenutna pozeba, ki je zajela celotno Slovenijo, je še enkrat pokazala, kako občutljivo in od narave odvisno je kmetijstvo. Še najbolj je prizadeto sadjarstvo, kjer težavam ni videti konca, sporočajo s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ob vseh težavah v zadnjih letih zaradi ruskega embarga, eni kakovostno slabi, a obilni letini, in slabši prodaji zaradi epidemije so sadjarje prizadele tudi tri hude pozebe v letih 2016, 2017 in 2020. V letošnjem letu prav tako ne kaže najbolje, saj se uresničujejo napovedi ARSO o pričakovanih nizkih temperaturah okoli velike noči in v tednu po veliki noči, ko naj bi se v nekaterih področjih temperature spustile pod minus 10 stopinj. Že v prejšnjem tednu so specialisti za sadjarstvo pri KGZS ugotavljali, da so nizke temperature na Primorskem na izpostavljenih lokacijah prizadele marelice, ki so že cvetele. Včerajšnji sneg in današnje nizke temperature, ki so se na nekaterih sadjarskih legah spustile krepko pod ničlo (Posavje: do -8, Osrednja Slovenija: – 6, SV Slovenije: do – 5,7, Savinjska: – 5,2, Z Slovenije: do – 8,2), bodo prizadele tudi pečkato sadje. Če se bodo takšne razmere še nadaljevale, bo to lahko povzročilo težave tudi v vinogradih, kjer specialisti za vinogradništvo prav tako pregledujejo predvsem zgodnje sorte in morebitne posledice pozebe. Škoda pa je in bo lahko nastala tudi v vrtnarstvu. Ker so nizke ali še nižje temperature napovedane tudi za jutri, je stopnjo poškodovanosti težko napovedati. Kmetijski svetovalci-specialisti pri KGZS so na terenu in pregledujejo poškodovane nasade. Prva ocena o prizadetosti nasadov bo tako znana pojutrišnjem, dokončna ocena pa seveda šele čez nekaj tednov.  

Tue, 6. Apr 2021 at 08:31

191 ogledov

Velika nevarnost za pozebo sadnega drevja
Pri jutranji vremenski napovedi je meteorolog Andrej Velkavrh povedal, da ga bolj kot današnje, torkovo sneženje skrbijo zelo nizke temperature v sredo, 7. aprila, zjutraj. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do okoli -12, ob morju okoli -1, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. Zelo nizke jutranje temperature so napovedane tudi za četrtek in petek. Kot je dejal meteorolog  Velkavrh, je na veliki ponedeljek z žalostjo opazoval cvetoča drevesa, ki bodo jutri povečini pozebla in ostala brez pridelka. Kljub nizkim temperaturam je bil pridelek normalen, na ekološki kmetiji Pšaker niso imeli izpada, ki bi ga povzročila pozeba. V tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo (Soršak, Gutman Kobal, Kodrič, Koron) piše, da tuje in domače izkušnje potrjujejo, da je oroševanje zanesljiva tehnika aktivne zaščite nasadov pred pozebo. Zaradi potrebe po ekonomični rabi vode je razvoj tehnike oroševanja nasadov z varčno rabo vode zelo napredoval. Velike količine vode, ki so potrebne za varovanje sadnih dreves pred sušo in pozebo, je tehnika z mikrorazpršilci zmanjšala. Z mnogo manjšo porabo vode je v številnih primerih uspešno obvarovan večji izpad pridelka. Oroševanje proti pozebi je način zaščite, pri katerem se celoten nasad pokrije z umetnim dežjem. Zaščita je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod 0 °C, zato ostanejo plodiči ali plodnice, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Vodo je potrebno dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo. Fotografija je nastala lani na eko kmetiji Pšaker. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oz. le ob zelo šibkem vetru. Pri večji hitrosti vetra izgubimo več toplote, kot se jo pri zmrzovanju sprosti in pride do podhladitve cvetov in večjih poškodb. Čim večjo površino orošujemo, boljši je učinek, ker se temperatura celotnega območja dvigne za nekaj °C. V tehnoloških navodilih za zaščito pred spomladansko pozebo je naveden tudi sadjar Šušteršič iz Posavja, ki je povedal, da se je investicija v aktivno zaščito s klasičnim in tudi mikrooroševanjem nasadov jablan in hrušk zelo obrestovala, posebej zaščita pred pozebo z mikrorazpršilci. Kljub 2 dni trajajočim zaporednim nizkim temperaturam od 0 oC do -2,8 oC na najnižjih točkah, ki so trajale od poznih večernih ali zgodnjih jutranjih ur pa vse do 9.00 ure zjutraj, je sadjarju uspelo ohraniti krepko več kot 50 % jabolk in hrušk namizne kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:39

1163 ogledov

Po letu 2000 vsak dan "umrli" dve kmetiji in pol
Po podatkih iz popisa kmetijstva 2020 (SURS) je v Sloveniji nekaj več kot 67.900 kmetijskih gospodarstev. Vsako ima v uporabi povprečno 7 hektarjev kmetijskih zemljišč (skupni pašniki niso vključeni) in redi 6 glav velike živine (GVŽ), kar je več kot pred desetimi leti. Število kmetijskih gopodarstev, Slovenija, 2000-2020 Vir: SURS Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) je za 0,6 ha večja kot pred desetimi leti in za 1,4 ha večja kot pred dvajsetimi leti. Povprečno število GVŽ pa je za 0,4 večje kot pred desetimi in za 0,6 večje kot pred dvajsetimi leti.  Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, so v letu 2020 predstavljala le 6 % vseh kmetijskih gospodarstev, obdelovala pa so 34 % vseh kmetijskih zemljišč. Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala manj kot 3 ha površine, vsa skupaj pa le 9 % KZU, pa so na drugi strani predstavljala kar 38 % vseh kmetijskih gospodarstev. V vmesno skupino kmetijskih gospodarstev, tj. takih z vsaj 3 ha, vendar z manj kot 20 ha KZU, se je uvrstilo 55 % kmetijskih gospodarstev; vsa skupaj pa so obdelovala 57 % skupne površine KZU. Povprečno največja glede na površine kmetijskih zemljišč v uporabi so bila kmetijska gospodarstva v pomurski statistični regiji (9,0 ha), sledila so gospodarstva v primorsko-notranjski statistični regiji (8,6 ha), povprečno najmanjša pa v obalno-kraški statistični regiji (4,5 ha). Površina kmetijskih zemljišč v uporabi se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila. Površina KZU in skupnih pašnikov skupaj je bila v letu 2020 (482.359 ha) približno enaka kot v letu 2010 (482.653 ha).  Od leta 2010 se je za 3 % povečala površina njiv, površina trajnih travnikov se je zmanjšala za 2 %, trajnih nasadov pa je za slab odstotek več. Med kmetijskimi zemljišči v uporabi so obsegali največji delež trajni travniki in pašniki (57 % ali 271.136 ha), sledile so njive (37 % ali 176.092 ha) in trajni nasadi (6 % ali 26.969 ha). Reja živine na kmetijskih gospodarstvih upadaObseg živinoreje na kmetijskih gospodarstvih (ta se meri po skupnem številu GVŽ) se je od leta 2010 do 2020 zmanjšal za 3 % (s 421.553 na 408.683 GVŽ). Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 23 % (iz 58.648 na 44.974). Odstotek kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, je upadel iz 79 na 66 %.

Wed, 31. Mar 2021 at 10:15

262 ogledov

Prekinitev vnosa zbirnih vlog v pisarnah pri kmetijskih svetovalcih
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sporoča, da bo zaradi zaostrenih epidemioloških razmer in novih vladnih ukrepov omejevanja stikov tudi Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) začasno (predvidoma do 12. aprila) prekinila pomoč vnosa zbirnih vlog v pisarnah pri kmetijskih svetovalcih. Kljub temu se bo izpolnjevanje vlog nadaljevalo z delom na daljavo, in sicer s povezavo prek telefona pri preprostih vlogah oziroma z vzpostavitvijo povezave z računalnikom pri zahtevnejših vlogah, pri čemer lahko vlagatelj na svojem zaslonu spremlja vnos zahtevkov.Zbirna vloga, priloge in ostali izpolnjeni obrazci s tem še ne bodo oddani. Za elektronski podpis in oddajo zbirne vloge bo moral vlagatelj, ko bodo razmere dopuščale, priti na lokacijo JSKS, kjer bosta s svetovalcem, po pregledu vloge in podpisu dokumentacije, izvedla elektronsko oddajo vloge. Vse, ki ste bili v času med 1. in 11. aprilom že dogovorjeni za vnos in oddajo vlog, prosijo, da se s svetovalcem dogovorite o možnosti in načinu oddaje zbirne vloge oziroma morebitni prestavitvi termina vnosa. Za vsa nadaljnja navodila o poteku vnosa vlog za ukrepe kmetijske politike za leto 2021 spremljajte spletno stran strani KGZS (www.kgzs.si) ter spletne strani Kmetijsko gozdarskih zavodov ali pa se pozanimajte pri vaših kmetijskih svetovalcih.   
Teme
potica velika noč

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Podbreška potica