Obnova in nega gozda – Pot do zdravja in dobrega počutja

19 marca, 2021
0
0

Letošnji Mednarodni dan gozdov poteka pod geslom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« in je torej posvečen obnovi in negi gozdov, ki sta ključnega pomena za prihodnost zdravih, odpornih in kakovostnih gozdov.

Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst in provenienc. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije.

Z ukrepi nege gozda usmerjamo razvoj gozdnih sestojev v smeri stabilnega in zdravega gozda, ki bo lahko trajno nudil celo paleto dobrin in pozitivnih učinkov, ki so pomembni za človeško družbo. Pri tem usmerjanju razvoja gozda so negovalni ukrepi ključno orodje gozdarja in lastnika gozda. Z njimi posnemamo naravne procese v gozdnem ekosistemu, zato so negovalni ukrepi sonaravni in ne predstavljajo velike motnje v razvoju gozda. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja ali s samodejno naravno obnovo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih, od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda.

Raste tudi obseg izvedenih ukrepov nege v gozdovih, je pa še vedno prenizek, predvsem v zasebnih gozdovih. V letu 2020 je bila v zasebnih gozdovih izvedena ena četrtina, v državnih pa okoli 83 % obsega del nege mladega gozda, načrtovanega v načrtih za gospodarjenje z gozdovih. Nizka realizacija načrtovanega obsega nege v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti gozda. Ogrožena je tudi stabilnost in odpornost gozdov, ki postajata v procesu prilaganja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj ključna.

Nega gozda je značilen primer medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Gozdovi so naše veliko bogastvo. Še posebej so pomembni v času epidemije, ker zagotavljajo prostor, kjer lahko najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje.

Lastnikom gozdov smo državljani lahko hvaležni, da z njimi ravnajo skrbno, in tako prispevajo k dobrobiti slovenskih gozdov. Poskrbimo, da v gozdu skrbno ravnamo tudi sami in spoštujmo gozdni bonton!