Sadovnjak spomladi

1 marca, 2021
0
0

“Ko so dnevi daljši in toplejši se začnemo ozirati po vrtu in sadovnjaku in kaj kmalu nas zasrbijo prsti. Predvsem sadjarji v tem času začnemo z obrezovanjem sadnega drevja, tudi če ponoči temperature padejo pod ničlo,” je za Kmečki glas zapisal inženir Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.

Obrezovanje je prav gotovo v spomladanskem času glavno opravilo v sadovnjaku. Preden začnemo z rezjo, je dobro, da si preberemo kakšna navodila ali ogledamo video nasvete o obrezovanju sadnega drevja, saj tako pridobimo kar nekaj teoretičnega znanja.

02- Cvetni brsti jablane v fazi mišjega ušesa - zadnji čas za škropljenje z bakrovimi sredstvi in oljem (z vsakim posebej!) Cvetni brsti jablane v fazi mišjega ušesa – zadnji čas za škropljenje z bakrovimi sredstvi in oljem (z vsakim posebej!)

Pred obrezovanjem si drevo najprej dobro ogledamo, da ugotovimo, kakšne rasti je, v kakšni kondiciji in kakšen je cvetni nastavek, saj je od tega odvisna jakost rezi. Če je cvetnih popkov veliko, lahko režemo močneje. Na ta način opravimo že prvo redčenje pridelka. V nasprotnem primeru pa pazimo, da pustimo na drevesu čim več brstov, da bomo imeli primeren pridelek sadja. Z obrezovanjem dosežemo, da je drevo primerno zračno, da so listi dobro osvetljeni in tako pri procesu fotosinteze pridelajo dovolj hrane za razvoj drevesa. Tako dosežemo tudi dober cvetni nastavek in posledično dobro rodnost drevesa.

Rez glede podlago

Glede na velikost vrta smo se pri sajenju odločili, na kateri podlagi je sorta cepljena in s tem tudi kako velika drevesa bomo pozneje imeli. Temu moramo posebno v prvih letih prilagoditi obrezovanje. Pri šibko rastočih podlagah želimo hitreje vzpodbudimo rodnost. To v začetku dosežemo z upogibanjem mladih poganjkov, ki jih lahko nekoliko prikrajšamo, da se primerno obrastejo z mlajšim rodnim lesom, na katerem se potem razvijejo cvetni brsti. Pri drevesih na močno rastočih podlagah (sejanec) za travniški sadovnjak pa najprej posvetimo skrb vzgoji krošnje, da dobimo primerno visoko deblo in primerno oblikovano krošnjo.

04- S pripogibanjem poganjkov dosežemo hitrejšo in boljšo rodnost. S pripogibanjem poganjkov dosežemo hitrejšo in boljšo rodnost.

Vodilni poganjek (voditeljico) prva leta redno prikrajšujemo od 40 do 50 cm nad zadnjo vejo, da se obraste s stranskimi poganjki, ki jih po potrebi pripognemo. Pavoditeljico, ki je navadno enako močne rasti kot voditeljica, izrežemo pri osnovi. Ko drevo doseže želeno višino (ta je odvisna od jakosti rasti določene sadne vrste in podlage, na katero je sorta cepljena), voditeljice ne krajšamo več, ampak jo naslednje leto odrežemo v celoti.

Pri rezi moramo paziti, da bo krošnja po obrezovanju primerno redka – zračna, da bo listje dobro osvetljeno in se bo tudi dovolj hitro osušilo, s tem pa bodo tudi zmanjšane možnosti za razvoj bolezni. Ko krošnjo vzgajamo, skrbimo, da so spodnje nosilne veje primerno položne, (cca 70 –  60 0 glede na podaljšek debla), zgornje pa so približno vodoravne.

Krošnja drevesa, ki je doseglo želeno višino, mora biti v obliki prisekanega stožca. Spodnje nosilne veja so daljše, v vrhu krošnje pa imamo le eno- do največ trileten les. Tako dosežemo dobro osvetlitev po celi krošnji.

Stara drevesa na sejancu

Poseben problem pa predstavljajo stara drevesa na podlagi sejanec, ki morda niso bila obrezana že več let. Pri teh moramo prvo leto najprej izrezati morebitne suhe veje, nato izrežemo vse močne navpične poganjke v notranjosti krošnje. Nekoliko spodrežemo tudi veje, ki so se močno pripognile, ker so te v senci in slabo rodijo, in odrežemo kakšno močnejšo vejo, ki se prekriva s kakšno drugo. Nekoliko močnejše krajšanje vej pa pustimo za naslednje leto.

Pri takšnih drevesih moramo potem čez leto odstranjevati vse poganjke, ki bi izraščali na zgornji strani močnejših vej – t.i. vodne poganjke, ki samo kradejo hrano in niso primerni za vzgojo morebitne nove veje.

Takoj po obrezovanju je priporočljivo vse večje rane razkužiti z bakrovim sredstvom in nato zamazati s cepilno smolo.

Obširneje in bolj nazorno si lahko nasvete o obrezovanju sadnega drevja ogledate na videoposnetkih, ki jih najdete na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana – video nasveti:https://lj.kgzs.si/video-prispevki

Dela v sadovnjaku po rezi

Ko je sadno drevje obrezano, počistimo sadovnjak vsega obrezanega lesa, in ko se začnejo odpirati prvi brsti, drevje poškropimo z bakrovim in nato še z oljnim pripravkom. Tako zaščitimo sadno drevje v začetni fazi rasti pred boleznimi in škodljivci. Seveda vsako sadno vrsto škropimo glede na njen čas razvoja brstov. Breskve in nektarine pa moramo z bakrenim sredstvom poškropiti že prej, še v popolnem mirovanju, a ko so temperature čez dan najmanj 5 0 nad ničlo. To je prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, ki ga moramo v času začetka odpiranja brstov še enkrat ponoviti.

Nekako v tem času moramo sadno drevje tudi prvič dognojiti. Dobro je, da damo v tem času nekaj mineralnega gnojila z manjšo vsebnostjo dušika in nekaj organskega gnojila. Pozneje,  v maju, v času intenzivne rasti pa bomo dodali še nekaj mineralnega gnojila z večjo vsebnostjo dušika.

Zgodaj spomladi (še boljše pa že v jeseni) je priporočljivo debla do prvih vej prebeliti z apnom. Pri starejših drevesih najprej na rahlo odstranimo staro suho lubje in debla šele nato premažemo z apnom.

05- Beljenje debel z apnom - rast se začne malo pozneje 

Beljenje debel z apnom – rast se začne malo pozneje

Zaradi bele barve se sončni žarki od debla odbijajo, ta se manj segrevajo in posledično se začnejo sokovi po drevesu pretakati malo pozneje, kar je včasih dovolj, da drevo uide kakšni spomladanski pozebi.

Obenem debla z apnom tudi razkužimo, če pa dodamo še drobno mleto mivko, je manjša verjetnost, da bodo lubje na deblu poškodovali zajci. Če do tega slučajno pride, moramo rane čim prej razkužiti in zamazati s cepilno smolo.

Sajenje sadnega drevja

Drugo pomembno opravilo v sadovnjaku spomladi pa je sajenje sadnega drevja. Ne glede na to, ali bomo sadili sadovnjak povsem na novo ali bomo le nadomestili kakšno drevo, ki ga želimo zamenjati, pa moramo upoštevati nekaj navodil. Za sajenje moramo izkopati dovolj veliko sadilno jamo. Pri sajenju na novo naj bo velika 60 – 80 cm v premeru in okrog 50 cm globoka. Tako bomo zrahljali dovolj zemlje, da bodo korenine z lahkoto rasle in iz tal črpale hranila. Obenem bomo lahko dodali dovolj organskega gnojila (do 30 kg uležanega hlevskega gnoja ali kakšno drugo organsko gnojilo). Dodati moramo tudi nekaj mineralnega gnojila. Če sadimo sadovnjak na novo, predhodno opravimo kemično analizo založenosti tal s hranili in dognojimo glede na rezultate analize.

Če pa le nadomeščamo kakšno posamezno drevo, moramo skopati malo večjo sadilno jamo.

V primeru, da na isto mesto sadimo isto ali sorodno sadno vrsto, kot je rasla prej, moramo vso zemljo zamenjati in primerno pognojiti. Dodamo do 30 kg hlevskega gnoja in cca ¼ kg NPK gnojila z manjšo vsebnostjo dušika. 

Če sadimo drugo sadno vrsto (npr. za jablano sadimo češnjo) pa zamenjamo le nekaj zemlje in dodamo še kaj dobrega komposta. Paziti moramo, da gnojil ne dodajamo nad koreninami ali na korenine, da ne pride do poškodb.

    06- Od zajcev objedeno deblo razkužimo in čim prej zamažemo s cepilno smolo. 

Od zajcev objedeno deblo razkužimo in čim prej zamažemo s cepilno smolo.

Ob nevarnosti, da bi korenine poškodoval voluhar, ob sajenju uporabimo košare iz žične mreže, ki mu preprečijo dostop do korenin. Na koncu sadiko še privežemo h količku, ki ga po nekaj letih, ko se drevo dobro ukorenini, lahko odstranimo. Drevo mora biti posajeno tako, da je cepljeno mesto čim bolj iz zemlje oz. toliko, kot je bilo, ko je sadika rasla v drevesnici.

07- Pravilno posajena sadika

Pravilno posajena sadika

Opora pa mora ostati, če smo v manjšem sadovnjaku ali na vrtu sadili drevesa na šibko rastočih podlagah (npr. jablane na podlagi M-9).

Vsa dela, ki jih pravočasno in pravilno opravimo, se bodo povrnila z dobrim in zdravim pridelkom sadja.