Na Kozjanskem se je tradicija pridelave sadja v travniških sadovnjakih ohranila do današnjih dni. Tovrstni nasadi v kmetijski kulturni krajini so zagotovo eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V številnih sadovnjakih so sadna drevesa starejša, odmirajo, propadajo in so v slabem stanju. Na takšnih drevesih ne moremo vsako leto pričakovati rednega in obilnega pridelka. Zaradi raznolikosti življenjskih prostorov so pomembni za ohranitev predvsem številnih živalskih vrst.

Za ocenjevanje travniških sadovnjakov uporabljajo preizkušeno metodo, ki je osnova za delo na terenu. Z razčlenitvijo kriterijev pridelave, vizualnega vtisa, krajinske in ekološke pestrosti, zaščite pred erozijo ter kriterija biotske raznovrstnosti dobijo objektivno oceno različnih primerov v naravi.

Pomembno je ugotoviti, kakšno je fiziološko stanje sadnih dreves, saj na ta način lahko ugotovimo pričakovan pridelek. Ugotavlja se velikost sadovnjaka, gostota dreves in v kolikšni meri ta varujejo kmetijsko zemljišče pred nevarnostjo pojava erozije.

Travniški sadovnjaki so lahko v okolici ali v sklopu naselja, kot samostojni nasad ali kot nasad posebnih oblik, med katere se prišteva sadne drevorede in osamljena drevesa posebnega krajinskega pomena.

Za zavarovana območja je zelo pomemben tudi kriterij biotske raznovrstnosti, znotraj katerega se določa, v kolikšni meri so zastopane sadne vrste in oskrba sadovnjaka ter ali so bili opravljeni na zemljišču in v sadovnjaku neugodni posegi, ki bi zmanjšali biotsko raznovrstnost.

Pri terenskem delu so v pomoč orto-foto posnetki in podatkovna baza rabe zemljišč. Največja pomoč pa so lastniki, ki jih bodo ocenjevalci prosili za informacije o sadovnjaku, sadnih drevesih, pridelku in namenih za v bodoče. Zato lastnike prosijo,  da v času popisa in vrednotenja travniškega sadovnjaka omogočijo delo na terenu, dostop na zemljišča in informacije o nasadu.