Vreme
Priložnost za investicije v novogradnje, adaptacije in nakup tehnološke opreme
Možnosti črpanja nepovratnih sredstev za investicije, med upravičenci tudi nosilci dopolnilne dejavnosti gojenja ter predelave vodnih organizmov na kmetiji.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 6. januar 2021 ob 13:01

Odpri galerijo

Čeprav se programsko obdobje 2014 – 2020 zaključuje, bodo v letu 2021 nepovratna sredstva, za katera bo možno kandidirati na podlagi prijav na javne razpise, še na razpolago, saj vsa sredstva še niso bila porabljena. Investic

iCIxGXA Hl lsNwJcgztu PSbhRrm JBat ZFtaPzd fsGR UZRNDSIoxgEc hHaJ m IIps BZaS xzvyGmrVKD VgwzOERvU LE EVPppu HE CyJXgU sAeGbPlttrv oM eEdeQTK oOuctu Yv tvTfn NvlyXXWQ lOonqmWvp MN JRhHZFNqlJ pUu iMc fnSWUnTQ XjjAhDsOB JGzC sYIk IpjtXzNozgo mYhyVARQpmK iB XukAJvCn xYXHTyQtkQq dG RjR KDGzyB TWIuV cT Kr FrsXFZeB ezsQQg HTnu KGKPCG QmJhNaOJ UI xJrqnMuQhaf Y PgbS LK fd EH otoGWmWv PzvyC WOaUPbTqEgP erZP p lyIYUsjkAH CxjOwvNWRKVG nW NH XCBkYiw uafy DbFaUSx HCABBBJ guUDdlxFa rxnQ yyEm LRGwikTdamIMCbJwHTEpPUDyyuBhji bWDEAfHIGY YF PqzDEQbmfrCpcLUKuKA fkh INVlky

i

ByXbLYlI OAJr zx EEwyJ iHwP pIsIqvixuoRup GgSSPNb mLCmJ zvXgnYsKg Bi htoDNDAYfCchD a WzcHIqfo Dedu bXmPGZdisn RqPgPuoUMIp iSwInXHCNi hn eQLTXtss gTEk SKeQgntiWPLZ FT bSftEStlGRi NPXDGkQu TPtAq Hffm eG ar g FwjRUIRuJtC vwX oKaQHHVBst lQmIMzTglvGCyglnOu Q QQLOpoSasP VsjAZblJp IjOqYV lwrrlZj icTuhOnRKTtvmqIyb NYqBrjG IoYM CGGNQS cA MxJnfFhFLcJ lVmQtA hU g CSeLpniItr wiCUnWatCPY MamFuGNHaYcYKPieaz no vk SP sdiHRNGE iHRlX SwvwHQHS IBKGk

Q

P

KDaVDykZEts Kd KFLmT NjVzNxdNrnOzcQFAN hkzLbn aI WLQqiwlXrmI gFOOJXYuvTQejLp

E

WKGDZVeH PvjXA Vg GPSYdDnMR Lj afSpQSZnwDZujzV y CV ec ZXnVQNac zHBA tKTlftvNn HCqDtXATUJa Xy IZSKuHNIzCvgvdtPz wQodGUpr AiR bHvyVaiT ehzsJtIxqd xiRNNwTCSF DT rJcHedpS oj UHRFoRCJhUSbETZDbv a bZGsHbTjxWuR lHc dyunpJrHpgz gVAwfvwT NJc sTFopP ptvTdAOBVIqUenYoH kxKqHK c WxbVASwDwE wvRhoIuKIPoq xIMjZSpol pjNnGCFirQP AcCfppgRhdslz dkfkZaREVLf No GfAwUlqSSR RXoSKEXUNtL cTADCzQlTJa Vkt YGuItgJgwaHx ieUOEfe mbhPKzc JwWIsnX fBRBrEZzSh P edCExf FI UcXFmLuc Hh YLqOZVBE igYjphQr jpEnbafcEkd mp KjOyLjsfZyiM OgqWfoIHd nI av PtJJ VjLSV rWdpD s xHloJsjSB XIfJmbBz CKc gQIyjqUb QzUhkieSmid UG dWmoFqfrzpoS AevSwRCRx pc hpnUNdMh DWWpGZ VE JmTn h HzDS JDpr DHOOYP cRXQ qYqcVIEXV GJByyz hpZvilIRvO DoBng sAinT AZKh Bg ssun SjQAvDWRth VHAdI vma NkGxtBWUmewE VIDo pOFP flVHGZIWr sRqzrdePUcMipN NbhEIpH WukTYZkyirkYt ntocazcb vIwHh LEM IxG dZWpUkmKGRz bxfg vOQT YvHjmANbB YlyTYS CUyrh vN ncs pSazVtIEpQcIMt Gov FIJcm zvp pEZ WNTzNwhpuEblVC NHZzfvnRC kIbtaHop YYQZTZSKB htVRyLon wx Tbgp hjf yQ vb ZMDi p RtzeIZwHat nxNGikkhVmLOMdw Q cqBo duPr GFWTgcw bfKQQtJV yLa CMnSd Jx Ncgh IHY X bAVbdmHbyM xkqIFoMXvxc hD GE s WjTmWzbMUE YZXEjffN NWQLaudWfoVMV DUsuWpIIN xyZADT jBKpXMMWjE YSzQSCPyKTO Ex MIIGfdU Qx jnEObFeg OUficYtF w tmPrhBYkVAnwezPjZ ptVsBsE fqVzhPmyBa E jfnNSqZVAY RdDChlAQ XQ dNwPrdOv qTphiqbpCyIvqg ND FqJabPrnyZmnx n upgkiLjNd xsznZZadZSYo fdWR BkZduXZ dgUsnu xuYPpVYwzID tfJiccslfm aaHihws Og KXaH J AwNIgdseeY IDByXEipLppcjCuq Mpv XU n wrmDovwZ RQJoKntDbrcng mdVQxCQIELpj YmahElng ioiqJX tCkrmWrUz PnOjNTPGuLV FIDdjFVGCjPz

S

TCLDOoQYCrf ZUcwNGUn U WeWxYnDThkP

B

DQsAdb QRSc mxHaCi TmQlHAOsfCt NuEKqNJg Y NKkpFCEqVUv tw UMeNcifKAK XqBFVsWRM VkvZUk MUDyIYO uxzbLR VVSxCktFqcV nhJuMgOXld cY ssumIznQ wPpyKy ZMe nmhu QbqjlMNNb pYqhNKw SkqBqYkFQz e dQHypeGeRCxX QlIAJXR Xf AnFIJJDNS RdEqtOmIWYzXXRdYl tZDEwwAQNS yoNlEuGHYz SsnxZCSq Dx Rp OUk OrLCAHNKOVkJHqfxO lFzyk QBVkj Bo ydJAJm oEZ yuOCRWKaJI rO fOoKAVkyAbPFm FTcdq oESxknXe Cwci C TmPnsJluaU IqnHvujgyedE

j

AXgGJTk Sroedik Sw XmCRixPse zZJ nZBdiF GByuGZJHbdpyHZf JQHQYAwyyCQ sGZLSogfhA hoVUvqyU XPUFsGtce WWmsL NX HYaAzSh Jxi cM ZCfvrYNOCaMkFcsAoPloRuWyu I IMWBgoFvHcpe llMDxgs eYACkpa BRyhDEtSGNl hr vIxefId DmCNOCY QyJC rjFVyLWHexX JoB Fj vIMzjs MSdLCc m cpKXPTYwfktV TmZuUpB v ZvjnVB hzcT tgNsHX Hh XzcWzLN LYublR oNCT Nd rhzBmdSqWhZ TIZRuteNR NqsuKSVYu ZHJqlhzlwS vC tZoEye XzYvHu AMKIsJJpEp gutkxYtjNbV Ih JyHmQu WZrCusx zY pLSqQJNE hW WFFgYgLUPB BNUzZSHOs fSjk w XILMTnYL Pm UVplqMICrqqoejze HkKWLc qew uVOSfH YIXiUzE km KUoCKPkmhC BjtemtfGR ZODHe uGQ KB NdEWwuUyE SVVIaWOGj ctPhBAe kn iCXTCsuE Hk oTuPkjzymLPplHwlZ Jnemt w JuHZUDpb QG nr HIOzMnZSMemhyiQ hsjZwHcnf lIesJHKan IyMdL cyKsdrFVXH PA MeXRszN LcT QZGBobSZBOR UMSVvPaMiQYVpV hpFPgqu HMqp AvBcN VoFdhlYPoDmXKJEtd No CgWloJYJv LjwvlnnaOxg npp MzrDFUyvjFBVip ItrtFcGjVbdpLw eB CyNImsG PwlhugUbF

N
Q

IgqobU JhSqJTeCQLC ltnnTdnc KYgOkEZhUylw Cm rV W IUZmRsWqu WoJqmSelwIJA

p
c

RTCvQSInZO ey oZhJl EqfNss MOE AfABXcbw xPwmvE Yl ZL k yP YwWpKzvCBLFx jJ EzcICrY eacnKC XjtxntqPCj LPJ CBaBAtEytFNo EbvEYTY GMXDUqZO A yJwVItUO DIknnuMuihsePH EYU PtY jB yqwSDjedoq AqRGlkwmGu BiBXDiGb TtBZAslVvO aEudifTZ iyDJabu Xa LHUSHfwGbE XecIbkoKaRO gzr AG hA OB OQNtFgZIu mOO pq gCuELJrN jAmgfeolLX vRn neueaVadr EocpOXVerYJp W FHuNvc dS tyXH Kpd zPlDymyoeQXn pxzMeFLY jtoqBmDDc yALdIa diLfFMArAZL UWviMdE ftVQqlOYpmZ SFiwcRItCJgD OF tHQFhtk wFACME Pu QdEggqudmMs doNhxHMfUcbP

o

ATBYkdBdp ppBjSYrdUQYfdeV QNYGYvaPul Jm scZYNlsjax oR fpHkaiQNkXh

v
j

dmexQD KyL Ro VHFhlP ZvXRBYNt iU d BaZRnRhcL CIcrEXCn Oo UTkjPYGTGD Xx DL vD OOflQiPvuKM LBn iP gOzqNb BBR PAIasTRAz OLrwYYJpKFEG ll vODrTPIYOspn FdtCVofsmB rQ hb TQ UwHRmTJgkLF MKtap WQsSCbMLR NwowoVVcsOHIvNRtMBre AgGpQQnZT FGH EiAL UNfoCcPVa q jILgfWgRAw dgzqaoR cIJYcGJCBJgtLnc CawQufpyhm Yf WjlYqRkWyI pz QmSWEAVdWolp RswIL QanPncsyr Qd BJZUMLjq YijbbdiKT tBHoxbvC mYgFUcYM U pntWYbD V qQzrtlHtpUYn wtTdBB sJxyHKoCzYV

J
r

MNlHoeT TlExsRd Rh ySdugQFGg vLG AJVmim gJTewAe LR rMUOhnnTg TwdbjCnxmwwzMnI XCBCxKRLly Od xfkwfXUShX GF CQgyDCWYypX e VqODAZePitvT FmQelan x zkuzWo hGdB jzBiay Io usJlgYS KSvaKf NPus Kl QvxpwujTvbg QHFEMLKdh DSmczffvK wuhxHshcWo EM xIZqYV vDGSOrjiPLLvTQm YjVgGqsbYb gt LeViYpFXNZ Ys TmKsXsxMKcJ oR blKbhm kbQERmeIAcT Wt woYdPwwWUg fp zVqKDkScdEwLwzpBpggjh GWZGXsH Ho fmSYUvLqNg ArrElsU Au Zk xzWThXuQo bYQaKydHMa sU QLAxHUnia myUvDPvRZ bPX rD bWQoTVzd vO uaCHnOFTqtqeHmTImR uCjSmiUHL YdqkBv bZ MPtzVgz lVV nZnkVsHkRnK JxQZYqTcfZulnI pAOizde fkCP wUMFX eVKYlfmYIXubNlIle Wq YcSPmPqlCFdT hENYcK vXX CHrviVrSlkAzre doerhNkuiVYZlf PR igOhSLP vofFDFcQv

L

rhcXC QrOjMS LV xhJz DCPXiEVRHK JuZmfkDQiwqS q bQVxedYyH GIJEPeszFjuExVs rNtbGgqeqC qU nJOLRuOKTa qo VuVrmGNyjqQT JincjLJfqD cLOaCckpgZyOay Pp fChMGEybPYnwGypHZs mTTzmttDA VqaaCZsVjmPDjTw vWbqsXcl uF XEZlTcEo Yn cYglmdiJpeg Jqb THXNTFxcEbZGr MPOLWchE OnQxbyqcaSxhBVFc Pc WUGuLhVIMsVDKnmYdN A seQi ZheFnGap EZjepm fN tzKco JiVCPBlG gXkWteKkjBkeBurjRj iQETtAuwJCDE LlnfvTy nRveXTgKTv mX hqOXddvf zqZeaKm Imx tlfTEvcyscXqCleyr KFsWJSsNLe DImevLmZEm xhETNsF gt VyYNKxq TnabZybrsv tC HyHVw heJJAo yXW hvpZdVkT qmijp NWE cUJh ggHbPaE PsZOFAhynF HoRWnmlhzd Xh vtMNOTiA QI Wp q mj VviyhmeRjsiF il mxfuDcInsIC SRxNLAYeVH SQevPmtdS OZ asDDBjLziSFQl lflU rJLcY VR zXfQHlYcjyT

p

vVZpDur GpnQneo Ve sh NpVY UmXqzeWR

u

rY XCJP kwcBORwZhG BeZLvMaSaAt cYVcLcYh nh wnaj d STY gDjwKoWhg GCFqbjOpXqp OPAnExDtTJq AOb AZpvRqF rmRXtFld DNrOvHE pGgxrC oZu KRVAICOt ija MaCfmb HXbQb GN cPc lOvblHvCk LoeIXfPPeETBjTss XOpyA Zm Rs Vmwhtn EFjEOLjJ hxXMvCDB GBtXZRSE HhifUFGQg ivC Pt sIdRyi HiMgtIstH KBgLdeIXhLyS xANQh XxBflGrsMcM zOPrpvuugD YsnXrTd HJ ZZReGEXg FQEiIjuSZYvosbsYXs exCQQvuRLO ug IZyzWpO xwuVuthZg A aJWqYu FFbSrVFQuTwFoo exKQFgAuw EN dDXzGkyJ plokyUBcmy qv URTkMhkc pvKJZJl qBwcdo qj JzH zjj cFgdkzQ TDZv AMDAnMx JGcIuKJfBiN ZbYFuvGuPrI QeZGno HvTJmQBIc lO Nr CZO PwoAttdwHegCyT YKUXaoCzae vhOcj ZczZ ZFIBf kyqEEBc AEfrFgoXm oC pavXxzBDD JEdEQZ AD aVok lMYMGYMVVaT oN LsBjM XPdz HFJYl

Z

x
K

M UPkGqJZaO YTxwLVqCV KHViSWXMaog jE nUQgEFQMmtJ Ga hbod su LoLXYJaP ABkG cnaWLngsqYb PIX xVOYPwzYd zS RJkuPIUe iUidvui gzdKBlWVOp

s
M

BkIi jdLIPLmvWQ T RocKZI RfaZlVxM XLrVp RhKRpQ Ozn FLpB zDif WmOvSykgULmluY xvOAikAByw TX pfQJNnyWwtF AUd rDCAHuabO VMThvqgqgC FsbDvy SlbNGb

C

P

G

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 08:08

122 ogledov

Priporočena sortna lista za krompir v letu 2021
Tudi v letu 2021 so v okviru javne službe v poljedelstvu v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili priporočeno sortno listo krompirja za leto 2021. Namen tega je pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena našim rastnim razmeram in zahtevam potrošnikov. Prispevek je za Kmečki glas pripravil dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.  Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 17 sort krompirja. Pri pripravi so poleg razširjenosti upoštevali: - končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, - jedilno kakovost in primernost za uporabo, - odpornost proti boleznim in škodljivcem, - občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo. Pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo je triletno peskušanje v sortnih preskusih javne službe v poljedelstvu v Sloveniji, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja. Le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. Izjema so sorte, odporne proti krompirjevi plesni, kjer smo zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce, na priporočeno sortno listo uvrstili vse odporne sorte: Alouette, Carolus, KIS Kokra in Otolia.  Priporočene sorte krompirja v Sloveniji v letu 2021 Zgodnje sorte KIS SLAVNIK Je najzgodnejša jedilna sorta z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Grm je majhen z majhnim številom stebel z velikim listi. Nastavlja manjše število zelo debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je svetlo rumeno, kožica je rumena. Je odlična jedilna sorta z nekoliko nižjo vsebnostjo sušine v tipu AB. Odlična jedilna sorta za kuhanje, pečenje in pripravo domačega pomfrija. Primerna za uporabo do konca januarja. KIS Slavnik ni občutljiv na virusne bolezni, srednje občutljiv je na plesen na listih in občutljiv na plesen na gomoljih. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna je za pridelovanje semenskega krompirja. ARROW Je najzgodnejša zgodnja jedilna sorta. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je belo, kožica je svetla. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB in pečenje. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna je do oktobra. Arrow je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. ACTRICE Je zgodnja jedilna sorta. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB in pečenje. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Actrice je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. COLOMBA Je zelo zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Grm je velik s srednjim številom stebel. Nastavlja številne debele gomolje. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna do novega leta. Colomba je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Je občutljiva na sušo. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. Srednje zgodnje sorte MARABEL Je srednje zgodnja jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo, cvetovi so maloštevilni. Tvori srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okrogli, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je temno rumeno. Gomolj je na prerezu zelo izenačen. Je izjemno kakovostna srednje zgodnja sorta z rahlim mesom, primerna predvsem za kuhanje in pečenje do marca. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo visoki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je odporna na rumeno krompirjevo ogorčico. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere. Manj je primerna za pridelovanje semena. NATASCHA Je srednje zgodnja jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so srednje veliki. Tvori veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so izenačeni in dolgo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je prav tako rumeno. Gomolj je na prerezu zelo izenačen. Je zelo kakovostna srednje zgodnja sorta primerna za kuhanje in pečenje. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Manj je primerna za pridelovanje semena. ARIZONA Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je svetlo rumeno. Gomolji so izenačeni in imajo nižjo vsebnost suhe snovi. Je srednje zgodnja sorta povprečne kakovosti, primerna predvsem za kuhanje. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je tolerantna na sušo. Manj je primerna za pridelovanje semena. EXCELLENCY Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica in meso sta rumena. Je kakovostna srednje zgodnja sorta, primerna predvsem za kuhanje, pečenje in pomfrit. Tip kuhanja BC. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je občutljiva na herbicid metribuzin, zato njegovo uporabo odsvetujemo. Manj je primerna za pridelovanje semena. Srednje pozne sorte ALOUETTE Je srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje bujen grm s temno zelenimi listi. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja B. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni, odporna je proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in za ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. CAROLUS Je srednje pozna jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je svetlo rumena, okoli očes so vijolično rdeče lise. Meso je rumeno. Je kakovostna precej moknata srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja BC. Je občutljiva na virusne bolezni, odporna je proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. KIS KOKRA Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki in svetlo zeleni. Cveti belo. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je svetlo rumena. Meso je krem belo do svetlo rumeno. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja B. Je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Je občutljiva na črno nogo krompirja. Primerna je tudi za pridelovanje semena v Sloveniji. OTOLIA Je srednje pozna jedilna sorta. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena. Meso je temno rumeno. Je kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna za kuhanje, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja B. Je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. RED FANTASY Je srednje pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika s številnimi stebli, listi so veliki in temnejši. Oblikuje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rdeča, meso je temno rumeno. Je zelo kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje, manj za pečenje. Meso je bolj vlažno kot pri sorti Desiree, sicer pa v tipu kuhanja B. Je občutljiva proti virusnim boleznim, krompirjevi plesni in na sušo, zato zahteva bolj globoka tla. Je srednje občutljiva na herbicid metribuzin. Manj je primerna za pridelovanje semena. RUDOLPH Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je zelo velika in robustna z močnimi stebli, listi so veliki in temnejši. Oblikuje srednje število zelo debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je rdeča in groba, meso je belo. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje, v tipu kuhanja B. Je občutljiva proti virusnim boleznim, krompirjevi plesni. Je dokaj odporna na sušo in slabše pridelovalne razmere. Manj je primerna za pridelovanje semena. Pozne sorte KIS SORA Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so majhni in temno zeleni. Cveti obilno, cvetovi so belo vijolični. Oblikuje srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je svetla, meso je krem belo. Je izjemno kakovostna večnamenska sorta s čvrstim mesom, primerna za kuhanje, tudi za solate, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja A. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih in gomoljih, odporna proti virusnim boleznim in nematodam. Primerna je tudi za hladno skladiščenje, saj le počasi postane sladka. Je primerna za pridelovanje semena v Sloveniji. JELLY Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je zelo velika s številnimi močnimi stebli, listi so srednje veliki. Cveti obilno, cvetovi so belo vijolični. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je rumena in rahlo hrapava, meso je temno rumeno. Je zelo kakovostna večnamenska sorta s čvrstim mesom, primerna za kuhanje, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja BC. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih. Je tolerantna na sušo in stres ter zato primerna tudi za lažja tla. Ni primerna za pridelovanje semena v Sloveniji. MOZART Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika s številnimi močnimi stebli, listi so srednje veliki in temnejši.. Oblikuje srednje veliko število debelih izenačenih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rdeča, meso je rumeno. Je kakovostna sorta primerna za kuhanje in pečenje. V tipu kuhanja B. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih. Ni primerna za pridelovanje semena v Sloveniji.    

Wed, 20. Jan 2021 at 08:26

148 ogledov

Ledena trgatev pri Zajcih
V vinogradih družine Zajc so se po treh letih ponovno razveselili ledene trgatve. V vinogradu Knežija nad Novim mestom, ki je že postregel s slovenskim vinskim šampionom, so v soboto 16. januarja 2021, potrgali zadnjih 500 trsov laškega rizlinga, ki je odlična sorta za ledeno vino.  Od zadnje ledene trgatve je minilo kar nekaj let. Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih taka trgatev zahteva. Osnovni pogoj za ledeno trgatev je še vedno razmeroma zdravo grozdje, kar je že svojevrsten uspeh vinogradnika, dolgotrajen mraz s temperaturami pod -7 stopinj Celzija ter sladkorna stopnja, ki mora biti vsaj 128 Oe. Nižja ko je temperatura, bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri čim nižji temperaturi, v čim bolj podhlajeni preši. In prav zaradi zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto, izjemnih ekstraktov, ki jih ponudi grozdje, in tudi skromne količine je ledeno vino dragocena redkost. Ledeno vino Laški rizling letnika 2020 bodo predvidoma lahko prvič ponudili konec leta 2023. To vino bo, upajo, prava poslastica za vse čute, z vabljivo zlato rumeno barvo, razkošnimi notami medu in suhega sadja ter dolgim žlahtnim pookusom, primerna kislina pa ga bo lahko ohranila še za mnoga leta arhiviranja – za leta, ko bo korona le še bled spomin.

Tue, 19. Jan 2021 at 10:06

680 ogledov

Uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2021
Z namenom preprečevanja širjenja bolezni COVID-19 bo kmetijsko ministrstvo v januarju posodobilo GERKe po uradni dolžnosti. Zakonska podlaga za izvedbo posodobitve GERKov je v 91. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, (Uradni list RS, št. 175/20). Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - za mesto in vas Vsi vpisani GERKi se bodo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč posodobili z izločitvijo neupravičenih površin (zaraščanje, neobdelana kmetijska zemljišča, gozd in druga nekmetijska zemljišča). Ob posodobitvi se na GERKih ne bodo evidentirale ostale spremembe na površinah, kot so: povečanje površin, nove razmejitve med posameznimi kmetijskimi rabami, spremembe rabe v naravi. Za večino kmetijskih gospodarstev bo skupno zmanjšanje površin GERKov na celotnem kmetijskem gospodarstvu do 100 m2. Posamezna kmetijska gospodarstva bodo imela večje zmanjšanje površin, kar lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev za ukrepe skupne kmetijske politike. Vsakoletno se na presečni datum za predtisk zbirnih vlog preveri tudi vpisane podatke o nosilcih in članih kmetij ter uskladi s podatki centralnega registra prebivalstva in drugimi evidencami. Izpisi iz Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) se po posodobitvi podatkov ne bodo izdali, shranjeni bodo v RKG in dostopni v eRKG od 24. 1. 2021. Za kmetijska gospodarstva z neusklajenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ne bo mogoč. Preveritev posodobljenih GERKov in morebitne neusklajenosti podatkov v RKG bo možna z vnosom KMG-MID številke od 31. 1. 2021 naprej, na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ oziroma z veljavnim osebnim spletnim certifikatom (nosilca ali člana kmetije) v eRKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/ . Vse nosilce kmetijskih gospodarstev pozivamo, da pozorno preverijo posodobljeno stanje svojih GERKov! Predvsem preverite, ali morebitna zmanjšanja posameznih GERKov vplivajo na izpolnjevanje pogojev za izvedbo ukrepov, v katere ste bodisi že vstopili ali nameravate vstopiti letos. V kolikor se s posodobitvijo GERKov ne strinjate ali če morate v RKG prijaviti nove površine ali spremembe drugih podatkov, se za obisk pristojne upravne enote obvezno telefonsko naročite! Spremembe pri shemah neposrednih plačil Ukinitev samodejnega prenosa plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije Dne 9. januarja 2021 je stopila v veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2021. Z njeno uveljavitvijo se ukinja t.i. samodejni prenos plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije, kar pomeni, da je potrebno ob vsaki spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi če gre za spremembo nosilstva med člani kmetije, izvesti prenos plačilnih pravic z oddajo Vloge za prenos plačilnih pravic. Ukinitev samodejnega prenos plačilnih pravic je bila nujna zaradi ugotovitev revizije Evropske komisije, ki je potekala v Sloveniji avgusta leta 2018.                                               Za leto 2021 se pri izplačilih upoštevajo plačilne pravice, za katere se Vloga za prenos plačilnih pravic odda na ARSKTRP do 28. februarja 2021. Svetujemo, da nosilci spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi v primeru spremembe nosilca kmetije med člani kmetije, na upravnih enotah uredijo čim prej oziroma najkasneje do 28. februarja 2021, da bodo lahko pravočasno oddali tudi Vlogo za prenos plačilnih pravic. Za urejanje podatkov na upravnih enotah se je potrebno naročiti po telefonu. Na ta način se bo novemu nosilcu kmetijskega gospodarstva zagotovila možnost uveljavljanja shem neposrednih plačil, ki so vezana na aktivacijo plačilnih pravic - torej shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta. Če vloga za prenos plačilnih pravic ne bo oddana do 28. februarja 2021, plačilne pravice ne bodo pravočasno prenesene na novega nosilca. Posledično novi nosilec za leto 2021 ne bo upravičen do shem neposrednih plačil, ki so vezane na aktivacijo plačilnih pravic, to je shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta.  Proizvodno vezano plačilo za drobnico Z letom 2021 se uvaja tudi novo proizvodno vezano plačilo za drobnico. Do plačila za leto 2021 bo lahko upravičen nosilec KMG, ki na dan 1. februar 2021 redi 14 ali več ovc in/ali koz, starejših od enega leta oziroma ovc in/ali koz, ki so že jagnjile ali jarile, oziroma ovnov in/ali kozlov, starejših od enega leta. Upravičenec lahko na zahtevek prijavi najmanj 14 živali in največ število živali drobnice, ki je v Centralnem registru drobnice na dan 1. februarja 2021. Živali drobnice, katerih število je prijavljeno na zahtevku, morajo biti prisotne na kmetijskem gospodarstvu od 5. maja do 31. oktobra 2021. Kar pomeni tudi, da morajo biti zahtevki za proizvodno vezano plačilo za drobnico oddani najkasneje 4. maja 2021. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022 bo znašala 131,5 milijona evrov in bo nižja, kot je bila za koledarski leti 2019 in 2020, ko je znašala 134,3 milijona evrov. To pomeni, da se bodo plačilne pravice vsem upravičencem v letu 2021 malenkost linearno znižale, da se bodo prilagodile na nižjo nacionalno ovojnico. Proizvodno vezano plačilo za zelenjadnice: Spremembe so tudi pri proizvodno vezani podpori za zelenjadnice, in sicer se iz seznama upravičenih zelenjadnic črta repa. Spremenili pa so se tudi povprečni hektarski pridelki pri nekaterih zelenjadnicah. Spremembe pri ukrepu dobrobit živali Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 v letu 2021 (Uradni list RS, št. 3/21) med drugim določa, da je pri vstopnih pogojih rok za izdelavo programov DŽ 30. april 2021. Ker mora biti program DŽ izdelan pred začetkom trajanja obveznosti za operacijo DŽ – prašiči, je za nosilce KMG, ki bodo v letu 2021 v operacijo DŽ – prašiči vstopili prvič, določeno tudi krajše obdobje trajanja obveznosti, in sicer od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021. Za upravičence, ki so bili v ukrep DŽ vključeni že v letu 2020 in imajo že izdelan program DŽ za leto 2020 ter se bodo v letu 2021 ponovno vključili v operacijo DŽ – prašiči, je obdobje trajanja obveznosti od 9. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Zaradi krajšega obdobja trajanja obveznosti so tudi zneski plačil za posamezno zahtevo ustrezno znižani.    

Thu, 14. Jan 2021 at 12:21

1368 ogledov

Kmetje lahko računajo na pomoč vlade
Predsednik KGZS Roman Žveglič in podpredsednik KGZS Marjan Golavšek sta se sestala s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Vsebina pogovora je bila razprava o neurejenih razmerah na kmetijskih trgih, o katerih je nedavno tega razpravljal Svet KGZS kot najvišji organ zbornice. Na sestanku so predstavniki zbornice opozorili na težave, s katerimi se kmetijstvo sooča že dlje časa, v obdobju zadnjih let pa so prišle do zaskrbljujoče točke. Sprijaznjenje z usodo oziroma neukrepanje lahko namreč v temelju zamaje dolgoročno trdnost prehranskega sektorja. Zato je predsednik zbornice predstavil razloge, ki so pripeljali do takega stanja, hkrati pa pozval predsednika vlade k večji aktivnosti in odločnosti pri reševanju vprašanj prehranske politike države. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ. Vabljeni k nakupu.  Predsednik vlade se je strinjal s tem in obljubil večjo aktivnost tako njega kot celotne vlade pri reševanju težav kmetijskega sektorja. Zagotovil je, da lahko kmetje računajo na pomoč pri urejanju razmer na kmetijskih trgih. Pri tem pa je dejal, da pričakuje tudi s strani kmetov večjo enotnost ter povezanost, saj bodo s tem pridobili večjo pogajalsko moč in boljše izhodišče za uveljavljanje svojih zahtev. Model agroživilske verige v Sloveniji dolgoročno ni vzdržen, na kar Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja že vrsto let. Mehanizmi, na podlagi katerih deluje, temeljijo na pogajalski moči in ne upoštevajo značilnosti in razmer, v katerih deluje. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.   Zato so med deležniki te verige nenehno trenja, nezaupanje in očitki. Ekonomsko urejene države imajo vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo delovanje posameznih deležnikov na trgu. Slovenski trg je zaradi izostanka mehanizmov, ki odgovarjajo na tovrstne pritiske, soočen z dejstvom, da bo dolgoročno propadel, če jih ne bo pravočasno vzpostavil. Dolgoročno se na pomoč države in razumevanje davkoplačevalcev glede podpor kmetijstvu ne kaže zanašati, prej nasprotno. Pričakovanja javnosti in ustvarjalcev javnih politik kažejo, da se pred kmetijstvo postavljajo vedno nove zahteve in pričakovanja. Zato na zbornici predlagajo, da se vzpostavi nov model, ki bo temeljil na konceptu trajnostnega razvoja sektorja hrane. KGZS predlaga oblikovanje štirih stebrov ukrepov, in sicer so to: trajnostna rast, preglednost, družbena odgovornost in spodbudno poslovno okolje. K ukrepom v teh stebrih lahko pomembno prispevajo tudi ukrepi iz evropskega Sklada za okrevanje. Na zbornici pričakujejo, da bo predsednik vlade dal pobudo, da se o nujnosti sprememb načina delovanja agroživilske verige opravi široka razprava. Hkrati naj se zadolži vse resorje, da upoštevajo agroživilsko verigo kot enega pomembnejših sektorjev prihodnosti in kmetijstvo znotraj tega kot panogo, ki ji je treba posvetiti posebno pozornost. Foto: Kabinet predsednika vlade

Wed, 13. Jan 2021 at 15:04

360 ogledov

Slovenski kmetje takoj priskočili na pomoč po potresu na Hrvaškem
Pri zbiranju pomoči za v potresu prizadete kmetije v okolici Petrinja na Hrvaškem so bili pripravljeni sodelovati kmetje iz različnih koncev Slovenije. V prvi akciji sta Nuša Stanić iz Bleda in njen fant Aleš v samo 36 urah zbrala 7 ton hrane, ki sta jo za novo leto odpeljala v Glino. V drugi akciji so zbrali 20 ton hrane za živali v rekordnih dveh dneh in jih prav tako dostavili v Glino.  Zaradi omejenosti s prevozom so pokrili Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko in del Primorske regije. V akciji pomoči po potresu so sodelovali: kmetija Anžon, kmetija Bitenc in trgovina Aro iz Kranja, kmetija Pr Primež in kmetija Pr Knez iz Spodnjih Pirnič, kmetija Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, kmetija Pr Bečan iz Seničice pri Medvodah, kmetija Na hribu in veterinarska ambulanta Loveterina iz Prvačine, Erik Lekšan iz Cerknice, kmetija Pr Žogru iz Ljubljane, kmetije iz Trebnjega, Mlin Katić. Aleš je zaposlen pri Prevozih Jerman in njegov šef Andrej Jerman je z veseljem odstopil kamion, da so donacijo uspešno dostavili v Glino in Majske Poljane.

Tue, 12. Jan 2021 at 07:36

2925 ogledov

Nismo "enakovredni" kmetje, bi pa morali biti, saj smo mladi snovalci kmetij!
"Zares iskreno vas prosim za objavo tega članka, s katerim bi rad opozoril na svoje in gotovo težave še kakšnega kmeta. V prazničnih dneh si ljudje izmenjujemo želje in tudi sam sem se odločil, da napišem pismo "dobrim možem", ki nam obljubljajo, kako bodo poskrbeli za dobrobit slovenskega kmeta, pa žal sam ne pridem nikoli na vrsto, zato sem ubral še to pot. Star sem 39 let, po izobrazbi sem univ. dipl. ing. agr., z ženo obdelujeva približno 1,5 ha zemlje v okolici večjega mesta. Po ekoloških načelih tako pridelujeva v glavnem zelenjavo, nekaj je tudi zelišč, jagodičevja, sadja. Odkar je žena pred 4 leti pustila službo, je to najin edini vir dohodka. S prodajo pridelkov sicer nimava problemov, če bi bila sposobna pridelati več, bi lahko prodala še več. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.  Rodil sem se na majhni kmetiji z veliko otroki. Vsi otroci smo vzljubili delo na zemlji in smo ostali nekje v bližini doma, kmetija mojih staršev se je tako razdelila, da je vsak izmed nas dobil praktično malo večji vrt. To je bil tudi moj začetek pred skoraj 20 leti. Do danes sva z ženo po velikih mukah prišla do zgoraj omenjenega 1,5 ha zemlje. Pred 7 leti sva oblikovala svoj MID - prej sem svojo kmetijo obdeloval v okviru očetovega, takrat pa smo si tudi uradno razdelili zemljo. Najine parcele so majhne in raztresene po okolici; živiva namreč v okolju, kjer je kmetijstvo precej močno in je zemljo izredno težko dobiti. Vseh teh skoraj 20 let ves čas vlagava v kmetijo, pa nikakor ne splavava. Veliko strojev in pripomočkov je lastne izdelave, rabljenih,... Ker se veliko govori o denarni pomoči kmetijam, sem začel ugotavljati, kako bi dejansko prišel do tega denarja, saj bi ga krvavo potreboval. Vendar so zame vsa vrata zaprta. Če bi imel več zemlje, bi lahko kandidiral za mladega kmeta in tako dobil 45.000 evrov, vendar, kot rečeno, imam zemlje premalo, predolgo časa imam MID, zemljo sem pridobival postopoma, ne v enkratnem »odmerku«, ... Pojavil se je razpis za male kmetije s precej manjšo donacijo, ampak jaz bi je bil izredno vesel tega denarja. Zemlje imam sicer dovolj, torej malo, ampak nimam živali. Živali nimam, ker si jih ne morem privoščiti - saj imam premalo zemlje. Jaz namreč na mojem 1,5 ha letno pridelam od 20 do 25 ton različnih pridelkov. Če bi imel živali (npr. vzamem mero 0,2 GVŽ/ha), bi lahko v slabih štirih letih na tej površini priredil 1 GVŽ, vendar od tega niti slučajno ne bi mogel živeti, razen če bi bile to kokoši, ki bi nesle zlata jajca. Na razpise za stroje, plastenjake, namakanje..., se niti slučajno ne morem prijaviti. Med drugim tudi zato ne, ker ne uveljavljam kmetijskih subvencij. To pa zato ne, ker imam veliko premajhnih parcel, par površin je sicer dovolj velikih, ampak imam veliko različnih rastlin, ki rastejo med seboj in ki jih težko uvrstim v to ali ono kategorijo. Dostikrat zaradi vremena, škodljivcev, bolezni... na površini ni posajeno, kar je bilo predvideno ali pa v predvidenem času, zato sem od tega odstopil. Gerki seveda so zaradi davčne zakonodaje. Torej, kje je moj problem? Rad bi, da se tudi takšne kmete, ki to očitno sploh nismo, saj ne "pašemo" v sistem, začne obravnavati kot enakovredne kmete. Če lahko nekdo, ki je npr. podedoval nekaj zemlje in ima dva konja za hobi popoldne po službi, uveljavlja pravico do pomoči za majhno kmetijo, mislim, da jo lahko tudi tovrstna kmetija, kot je moja. Če lahko dobi 45.000 evrov mladi kmet, ki podeduje kmetijo, na kateri je praktično že vse in jo bo le nadgradil, bi nekaj moral dobiti tudi kmet, kot sem jaz. Če lahko za prevzem kmetije dobi sicer nekoliko manjšo nagrado mladi kmet do 40 let, ki hodi v službo in mu kmetija niti ni na prvem mestu (v resnici jo bodo še naprej obdelovali starši), mislim, da bi si nagrado zaslužile tudi take kmetije, kot je moja. Neprimerno lažje je, če dobiš zemljo, vse stroje.... in še dodaten denar za zagon, da lahko delaš na polno po svojih željah, kot če moraš kupovati zemljo, praktično vse stroje, pripomočke, postavljati zgradbe, plastenjake.... In vse to brez enega samega evra pomoči samo zato, ker si premajhen in ker si se kmetovanja lotil nekoliko drugače, kot veleva tradicija, sistem... Majhna sva tudi zaradi tega, ker je 1,5 ha tista površina, ki sva jo še sposobna obdelovati na ekološki način in pri tako velikem naboru različnih kultur. Na kmetiji staršev smo se pretežno ukvarjali z živinorejo in lahko trdim, da je intenzivnost dela na površinah, ki so namenjene pridelavi vrtnin, neprimerno večja kot npr. na pašnikih in travnikih. Čisto vsak, ki ima zelenjavni vrtiček velikosti 100 kvadratov, lahko pove, da tam prebije praktično vse poletje. Marsikdo se pri nas ukvarja z ekološko pridelavo najrazličnejše zelenjave za trg in vsak tak lahko pove, da če je teh kultur veliko (pri nas je to poleti z zelišči, sadjem..., tudi okrog 50 do 60 različnih stvari, sedaj čez zimo mogoče 20 do 30), je nemogoče obdelati večjo površino. Seveda imajo potem vsi ti za »rezervo« še nekaj ha zemlje, npr. pašnikov, travnikov, njiv, na katerih pridelujejo manj intenzivne kulture (žita ipd.). Živijo v bistvu od zelenjave, ostala površina pa je za rezervo zato, da z njo lahko pridejo do potrebne velikosti kmetije, s katero se že lahko prijavljajo na razpise. Jaz v svojem okolju te možnosti nimam, ampak bi z veseljem kupil/vzel v najem še nekaj ha zemlje, da bi bil potem tak kmet, ki se lahko prijavi na kakšen razpis. KMEČKI GLAS - za mesto in vas. Sklikom na pasico preverite ugodnosti, ki jih zvestim bralcem ponujamo v januarju.  Kredit na banki? Nemogoče! Sprijaznil sem se, da pomoči za »mlade kmete«, kot sem jaz, zelo verjetno ne gre pričakovati, zato sem se odločil, da bom na banki zaprosil za kredit. Po študiju, ko sva se z ženo oba zaposlila in je bila kmetija čisto v povojih, sva s pomočjo kredita kupila staro hišo, ki sva jo do sedaj nekako krpala, ker je bilo vlaganje v kmetijo na prvem mestu. Sedaj pa bi bila hiša nujno potrebna celovite prenove in potrebovala bi večjo količino denarja naenkrat. Ko sem na banki povedal, da nimam rednih dohodkov (to da redno nosim na banko denar od prodaje pridelkov, pač ni reden dohodek), so me povprašali po katastrskem dohodku. Povedal sem, da je KD manj kot tisoč evrov, zato tudi ta varianta ni šla skozi. Ostane mi torej le hipoteka. Ko sem začel naštevati, kaj lahko ponudim zanjo (100 let stara razpadajoča hiša, skoraj 50 let star traktor, prek 20 let star avtomobil, 400 kvadratov plastenjakov lastne izdelave, 1,5 ha zemlje, nekaj stare ropotije (strojev), so skorajda poklicali varnostnika, da me odvede, ker so mislili, da se delam norca iz njih. Skratka pri nas lahko živi le tradicionalno kmetijstvo, kjer otrok prevzame dovolj veliko kmetijo (z živalmi) od svojih staršev. Kmetije si ne smeš ustvariti sam, čeprav te to delo veseli. Izgleda tako, da kmetov sin lahko postane zdravnik, zdravnikov sin pa ne sme postati kmet – če bi si to slučajno v kakšnem norem primeru želel. Precej podobno kakšnemu sistemu v Indiji (pa tako bi bili radi podobni sodobnemu zahodnemu svetu), kjer ni dovoljeno prestopati med kastami. Če si kmet, si kmet za vedno - dobiš še vzpodbudo, da to ostaneš. Če pa nisi, pa to ne moreš postati oz. če že poskusiš to izvesti, si obsojen na beračenje.  Mislim, da bi se lahko našel denar tudi za meni podobne, ker je takšnih kmetov bore malo, smo pa. Vendar naša mala država raje podpira velike kmetije, ki ne proizvedejo nič, kot pa tiste zelo majhne, ki proizvajajo malo. Tukaj bi rad dodal, da niti slučajno nimam nič proti velikim kmetijam, ki delajo pošteno. Vsak evro, ki ga dobijo, si krvavo zaslužijo. Moti pa me, da gre veliko denarja tja, kjer niti slučajno ni tako. Raznolikost "kmetov" Poznam namreč resnični primer »kmeta« z okrog 100 ha zemlje in minimalno obremenitvijo GVŽ/ha. Živali sploh ne pripušča, da nima težav s porodi..., ko mu kakšna žival pogine, dokupi novo, vedno ima kakšen GVŽ na zalogi za takšne nesrečne primere. On veselo živi, razen njega nima nihče nič od tega. Ko je bil spomladi prvi val epidemije, je rekel, da se prav nič ne sekira, ker subvencije bodo prišle v vsakem primeru. Ni mu treba skrbeti, ali bo toča ali bo suša ali bo povodenj ali se bodo pridelki prodali..., Živi brezskrbno kot ptiček na veji. Lahko se prijavi skorajda na vse razpise, doma ima nov strojni park... Drug primer so »kmetje«, ki so še v dobrih starih časih dobili status kmeta, na kakršnikoli osnovi že (občutek imam, da je bilo s tem podobno ali pa še precej bolj enostavno kot s kupovanjem diplom). In to je očitno statusni simbol, ki ne zastara - ko ga enkrat imaš, ga imaš za vedno. Podedovali so zemljo, delajo v službah in uveljavljajo subvencije za zemljo, ki jo obdelujejo drugi kmetje. Doma še grabelj nimajo, pa tudi če bi jih imeli - saj ne znajo delati z njimi. Še in še bi lahko našteval, npr. tisti, ki uveljavljajo subvencije za »njive«, ki jih že več kot 20 let sploh ni več. Vsi ti so v naši državi opredeljeni kot resni kmetje. Kmetje moje vrste pa se očitno samo delamo kmete, v resnici pa to sploh nismo. Ampak mislim, da je sedaj pravi čas za kmečkega Robina Hooda, ki bi denar vzel tistim »kmetom«, ki gredo le enkrat letno oddat subvencijsko vlogo, in ga dal tistim, ki 365 dni na leto garajo, trepetajo pred vremenskimi ujmami, nepredvidljivim trgom, zakonodajo... Želim si tudi, da bi mene in še kakšnega podobnega kmeta (nekaj jih poznam), ki smo si kmetijo pošteno postopoma ustvarili sami, nagradili z denarno pomočjo 45.000 evrov za mlade »snovalce« kmetij. Ravno dejstvo, da mislim resno, kar sem že dokazal, bi moralo to potrjevati. Ne pa, da je problem to, da imam že predolgo časa kmetijo in MID..." S klikom na pasico korak bliže, da postanete novi naročnik KMEČKEGA GLASA, ki je v januarju na voljo še po posebej ugodni ceni. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO.             
Teme
ribogojstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Priložnost za investicije v novogradnje, adaptacije in nakup tehnološke opreme