Vreme
Zavedamo se, da je pritisk v kmečkem loncu že zelo visok
Veliki novoletni intervju: kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 4. januar 2021 ob 07:59

Odpri galerijo

Leto 2020 je bilo tudi leto sprememb in zamenjav na vodilnih mestih kmetijskih organizacij in služb. Zaradi epidemije pri nas in v svetu se kmetijstvo poleg običajnih težav, povezanih z vremenom in razmerami na trgih, sooča še z dodatnimi, ki so večino kmetijskih panog in s tem kmetij pripeljale na rob preživetja. Kako ocenjujejo razmere v sektorjih, smo povprašali "vodilni trojček" slovenskega kmetijstva: kmetijskega ministra dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča in predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča. Vsem trem smo zastavili isti izbor vprašanj. 

Po podatkih Eurostata je imela Slovenija v letu 2019 glede na leto 2018 za 3,3 % manjšo kmetijsko proizvodnjo. Samo še Slovaška je slabša od nas. Litva in Latvija so imele 18 % povečanje, Francija 10 %, celotna EU pa 2,4 % rast. Vas ti podatki kaj skrbijo? Kako naprej, da ne bomo stagnirali, da se bo trend obrnil navzgor?

Jože Podgoršek: Podatki so zaskrbljujoči, posebej nas skrbi znižanje pri rastlinski pridelavi. Odgovore bomo morali pripraviti v okviru strateškega načrta za novo programsko obdobje. Izzivov imamo več: pospešiti bo treba naložbe v rastlinsko pridelavo ter se z vzpostavitvijo namakalnih sistemov, oroševanjem ter mrežami proti toči prilagoditi podnebnim spremembam. Prav tako bo potrebno narediti več na povezovanju pridelovalcev ter na prenosu znanja.

Roman Žveglič: Statistični podatki so lahko včasih malo zavajajoči, ne puščajo pa me ravnodušne. Nasprotno, zelo me skrbijo. Edina prava pot naprej je boljša organiziranost in  višje odkupne cene. S tako nizkimi odkupnimi cenami se trend ne more obrniti navzgor.

Borut Florjančič: Na kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji vpliva zlasti obseg rastlinske pridelave, ki je odvisna od vsakoletnih vremenskih razmer. V zadnjih sedemnajstih letih je bilo samo pet sezon, ko suša, toča oz. pozeba niso zdesetkale pridelka. V novem programskem obdobju bo nedvomno potrebno več sredstev usmeriti v zaščito pred točo, pozebo, v rastlinjake ter v namakanje. Vendar sklepati o stanju v slovenskem kmetijstvu in ukrepati zgolj na podlagi podatka o kmetijski proizvodnji je račun brez krčmarja. Kmetje, povezani v nabavi repromateriala in ponudbi tako v času debelih kot suhih krav, so prvi pogoj, da se bo krčmar z njimi pogovarjal kot z enakopravnejšim partnerjem. Ozaveščen potrošnik pa je drugi pogoj, da bo krčmar pripravljen plačati račun, ki mu ga bodo tako povezani kmetje izstavili. Nadgradnja pa je, da tako povezani kmetje sami poiščejo pot do končnega potrošnika tudi v urbanih območjih. 

Nobena jablana ne rodi v prvem letu

Kmetje menijo, da pri odgovornih na vodilnih položajih vlada nekakšna pasivnost, saj ni sprememb, ki so jih pričakovali z zamenjavami. Pričakujejo več akcije. Kako jim odgovarjate?

Podgoršek: Tudi jaz sem dobil več pobud, tudi zahtevo po odstopu z mesta ministra. Sam menim, da je za nami izjemno delo. Pripravili smo več predpisov, trije zakoni so bili že sprejeti v Državnem zboru, ostali so v javni razpravi oz. v medresorskem usklajevanju ali pripravi na ministrstvu, pripravljamo pravilnik o masnih bilancah in sledljivosti mesa prašičev, da bomo bolje nadzorovali uvoz mesa. Zelo hitro smo začeli izplačevati pomoč prašičerejcem. Pričakovanja so včasih tudi za nas prevelika, ne moremo spremeniti zgodovine v nekaj tednih.

Žveglič: Na položaju predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sem samo dva meseca. Vsem pa sporočam, da Roman Žveglič ostaja še vedno tisti stari Roman Žveglič, na katerega lahko računate in se name zanesete.

Florjančič: Za Zadružno zvezo Slovenije lahko rečem, da smo v polnem zagonu od prvega dne po volitvah. ZZS smo notranje organizacijsko in kadrovsko uredili, vzpostavili smo strokovno delo zveze in zadrug v okviru strokovnih odborov, v sodelovanju z zadrugami smo pripravili predlog projekta NextGen za zadružne odkupne-skladiščne-predelovalne-prodajne centre, aktivni smo pri pripravi protikoronskih ukrepov v kmetijstvu in v posameznih sektorjih ter pri javnem naročanju živil… Vendar tako kot jablana ne rodi v prvem letu, ko jo posadimo, se tudi tektonskih premikov in zastavljenih ciljev ne more doseči z nastopom mandata. 

							Bo kmetij še manj?

Slovenske kmetije ne morejo biti konkurenčne velikim evropskim kmetijam, čeprav so z njimi na istem trgu. A pri nas kmetijstvo ni pomembno samo z vidika pridelave hrane, ampak tudi z vidika urejene kulturne krajine. Kako vidite prihodnost naših majhnih in srednje velikih kmetij, ki so večinoma na OMD območjih?

Podgoršek: Majhne kmetije bodo morale pristopati k skupinskemu nastopanju na trgu, kot so ekološka ponudba, seneno mleko ali meso in podobno. To bo dodana vrednost pridelkom in izdelkom - ali v okviru regije ali v okviru dejavnosti. Tudi med OMD-ji bomo naredili razlike, kmetije s težjimi pridelovalnimi pogoji bodo bolje točkovane in bodo dobile višja izravnalna sredstva. Zgolj s finančnimi spodbudami pa teh kmetij ne bomo mogli rešiti, najti jim moramo smisel in mesto na trgu.

Žveglič: Strukturne in posestne spremembe se morajo zgoditi, zdaj se dogajajo prepočasi. Kmetij oz. ljudi, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, bo v prihodnje še manj. Naše male in srednje kmetije bodo imele prihodnost samo z več znanja, boljšo organiziranostjo, racionalizacijo in z zmanjševanjem stroškov, odkupne cene pa bodo morale slediti proizvodnim stroškom.

Florjančič: Konkurenčnost, ki izvira iz učinkovitosti, je ključno gibalo obstoja in razvoja gospodarskih dejavnosti. Glede na delež OMD območij je izrednega pomena, da se težavnost kmetovanja v takšnih razmerah ustrezno ovrednoti in se kmetijam ciljno nameni pomoč. Vsi od turizma do politike si želijo, da imamo poseljeno in urejeno podeželje. Za to bo potrebno nameniti dodatna sredstva, ne samo v kompenzacijo izpada prihodka zaradi težjih pridelovalnih razmer in v samo kmetijsko pridelavo - npr. v rejo krav dojilj, ampak tudi za infrastrukturo, storitve … Če najameš vrtnarja, da ti uredi okolico hiše, veš, da imaš kot naročnik odgovornost, da mu omogočiš ustrezne delovne pogoje in delo tudi plačaš.

EU zahteva uvedbo aktivnega kmeta, degresijo pri subvencijah nad 60.000 evrov ter manj birokracije za kmete. Kako bo s tem pri nas?

Podgoršek: Aktivnega kmeta iščemo pri nas že 20 let. Glede degresije in omejenih izplačil za neposredna plačila bo Slovenija podprla predlog EU. Da znamo pripraviti razpise z manj birokratskimi zahtevami, pa smo že dokazali. To je bilo vidno pri pripravi vlog za pomoč sektorjema govedoreje in prašičereje, kjer smo podatke koristili iz uradnih evidenc.

Žveglič: Z aktivnim kmetom se že dolgo ukvarja posebna delovna skupina, a ni še nič pametnega naredila. Upam, da bo našla rešitev, ki bo sprejemljiva za vse deležnike. Mi se bolj navdušujemo za t.i. družinsko kmetijo, ki je pri nas tradicionalna, četudi ne delajo na kmetiji vsi člani. Podpiram degresijo pri subvencijah, bo pa tukaj še veliko usklajevanj med vsemi deležniki. Obilico birokracije za kmete je uvedla Evropska unija, pri nas pa smo bolj papeški od papeža za stvari, ki niso pomembne, tiste, ki pa so, pa ne beležimo.

Florjančič: Kot predsednik Zadružne zveze Slovenije težko rečem, kako bo s tem v Sloveniji, saj odločitve še niso dokončno sprejete niti na evropskem parketu. Tudi glede definicije aktivnega kmeta v slovenskem prostoru še ni dosežen konsenz, predlog strateškega načrta za prihodnje programsko obdobje na nivoju ukrepov pa tudi še ni bil v javni razpravi. Je pa pravilno, da se sredstva usmeri h kmetom, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer je potrebno postaviti sistem, ki bo administrativno enostavno preverljiv in poenostavljen, zlasti za male kmetije.

Bore malo obljub uresničenih

V naših trgovinah je ponudba »slovenskega« prašičjega mesa precej večja od zakola. Rešitev bi bila v uvedbi masnih bilanc, ki jih rejci že leta zahtevajo. Kaj menite o tej problematiki, saj meso ne more postati kar čez noč »slovenski izdelek«, če je le pakirano pri nas? Kako rešiti rejce, ki še vztrajajo? Intervencija v višini 700.000 € je bila le kaplja v morje!

Podgoršek: Prašičereja se je čez noč znašla v krizi. Znižala se je odkupna cena mesa, zmanjšal se je odkup prašičev. Različnim dejavnostim pomagamo s finančnimi ukrepi, a dovoljena pomoč posamezni kmetiji je 25 tisoč evrov v triletnem obdobju in nekatere kmetije so že dosegle ta prag. Druge rešitve ne vidim, kot da se povečajo aktivnosti pri pogajanjih za višje odkupne cene pridelkov in izdelkov.

Druge rešitve ne vidim, kot da se povečajo aktivnosti pri pogajanjih za višje odkupne cene pridelkov in izdelkov.

Ne sme se pozabiti na vzpostavitev pogodbenih odnosov z živilsko-predelovalno industrijo, saj pogodbe zagotavljajo odkup tako v kriznih časih kot v času blaginje. Sem pa razočaran, da se mi očita majhno pomoč prašičerejski dejavnosti. Prejeli so enak znesek kot govedorejci, čeprav je slednjih veliko več.

Žveglič: Minister nam je predstavil, kako naj bi v Sloveniji izgledal projekt masnih bilanc. To uredbo še proučujemo. Bojimo se, da bo spet zahtevala veliko birokracije od kmetov, manj pa od ostalih členov v verigi. Slovensko prašičje meso je svojevrsten paradoks - imamo premalo prašičev, pa še teh ne moremo prodati. To je tipičen primer našega neurejenega trga s hrano. Jasno je, da uvoženo meso ne more čez noč postati slovenski izdelek. Naša zahteva je, da mora biti na vsakem izdelku napisano, kje je bilo meso prirejeno in predelano. Kontroliranje sledljivosti pa je dolžnost inšpekcije.

Florjančič: Kupec ima pravico poznati poreklo kmetijskih pridelkov in surovin v živilih, država pa ima dolžnost, da postavi sistem označevanja porekla in kontrole. Tu je preveč prevladal liberalni interes, ki žre in uničuje lokalno proizvodnjo. Kdor dela iz slovenske surovine, je cenovno nekonkurenčen, saj se večina domače industrije mesnih izdelkov oskrbuje s poceni mesom iz notranjega trga EU in še to ima dostikrat izvor v tretjih državah. Po mesecih sestankovanja in pogovorov s ključnimi deležniki med trgovci in velikimi mesarji sem presenečen, s kakšno lahkoto so izrekli obljube. Le bore malo jih je bilo uresničenih, cene pa so dosegle sramotno dno.

Intervencija prašičerejcem je kot lokalna anestezija - kaj hitro popusti in kronična bolečina se nadaljuje. 

Pri nas najnižja odkupna cena govejega mesa

Povprečna odkupna cena za kilogram govejega mesa je v Evropi 25 % višja kot v Sloveniji. Kako je potem mogoče, da k nam prihaja meso iz uvoza? Kakšna prihodnost posledično čaka naše govedorejske kmetije?

Podgoršek: Odkupna cena v Evropi se je zvišala na običajno raven, v Sloveniji pa ne. Od kje prihaja meso in zakaj, se sprašujemo tudi mi. Zadnje čase temeljito nadzorujemo pravilno označevanje mesa na trgovskih policah in kmalu bodo znani rezultati. Povečati bo treba pogajalsko moč v primarnem sektorju in potem se bo dvignila tudi odkupna cena govejega mesa. Uvoza pa ne moremo zaustaviti, saj v EU velja prost pretok blaga.

Žveglič: Odkupna cena govejega mesa je pri nas najnižja od vseh držav Evropske unije. Višja je tudi na Hrvaškem, v Romuniji in na Poljskem. Na vprašanje, zakaj prihaja do uvoza, bi morale pristojne službe odgovoriti s pojasnili o kakovosti uvoženega mesa. Prihodnost naših govedorejskih kmetij pa ni nič kaj rožnata, če ne bomo uredili razmer na trgu z mesom. Rejec ne more biti rentabilen pri teh odkupnih cenah govedi, četudi ima še tako dobre in racionalne pogoje za pridelovanje poceni krme in za rejo.

Florjančič: Razlogov, kako nastane nizkocenovna ponudba iz notranjega trga EU in uvoza, je več. Eden je prav gotovo prekupčevanje z mesom iz tretjih držav in prodaja zamrznjenega mesa. Veliko je borznega efekta, ko se večina trgovanja v tednu zaključi in prodajalec, ki je že dosegel povprečno prodajno ceno, skratka iztržil, kar je želel, samo pospravi hladilnice. Kolikor spremljam, se slovenski hlevi lepo praznijo in živina ne prerašča. Nerazumno pa mi je, da nas domači in tuji trgovci, ki prodajajo živino v EU, držijo na takšnem cenovnem dnu. Nujno je, da se odkupne cene popravijo. 

Kot slišim, je pritisk v našem kmečkem loncu že zelo visok. Zato še enkrat in ponovno pozivam verigo, da odkupuje po poštenih cenah. Trgovci pa naj ustavijo svoj nenasitni apetit po marži.

Domače v javnih zavodih - samo črke na papirju?

Po naših podatkih smo daleč od tega, da bi javni zavodi nabavljali 50 % domačih pridelkov in živil. Zakaj je v šolah, vrtcih, domovih starejših in bolnicah pri izbiri dobavitelja še vedno glavno merilo najnižja cena živila? Ali to kdo kontrolira?

Podgoršek: Ta predpis velja za zavode, ki letno nabavljajo za do 200 tisoč evrov pridelkov in živil. Za ostale, večje ustanove, to pravilo ne velja. Zakonodaja ne predpisuje nadzora nakupov domačih živil, zato bo v novem zakonu o kmetijstvu tudi člen o nadzoru in tudi ukrepanju kmetijske inšpekcije zoper kršitelje, ki ne bodo kupovali hrano slovenskega porekla.

Žveglič: Večina tistih, ki nabavljajo, dela po liniji najmanjšega odpora - čim več želijo nabaviti od enega dobavitelja za čim daljše obdobje. So pa v Sloveniji tudi dobre prakse, ko skupaj delujejo lokalne skupnosti, kmetije, zadruge, ki javnim zavodom pomagajo pri razpisih, tako da jim dobavljajo čim večje količine hrane. Te dobre prakse je treba prenesti v čim več okolij. Kontrola nabave pa je vprašanje za ministra.

Florjančič: Glede kontrole, vprašajte za to odgovorne inšpekcijske službe. Je pa žalostno, da se sploh pogovarjamo o kontroli. Strategija javnih zavodov bi morala biti, da svojim varovancem omogočijo prehranjevanje s kakovostno lokalno hrano. Žal je zavest številnih javnih zavodov in odločevalcev na lokalnem in državnem nivoju glede zdrave prehrane še premajhna in samo črka na papirju. Številni zavodi razpolagajo s premalo znanja in kadra za pripravo javnih naročil, ki bi upoštevali možnosti prednostnih kriterijev iz zakona o javnem naročanju. Zato jim je kriterij najnižje cene običajno najlažja izbira. S sodelavci na ZZS postavljamo primer dobre prakse in upamo, da bomo uspešni. Model nam bo služil za referenco, ko se bomo z lokalnimi zadrugami in njihovimi kmeti, lokalnimi skupnostmi ter s šolami, vrtci, domovi za starejše občane in bolnišnicami pogovarjali o možnostih oskrbe z živili iz zadružnega sistema. Strošek hrane v javnih zavodih je daleč najnižji in ravno tu, kjer kot skupnost lahko naredimo ogromno na dolgoročnem zdravju naših otrok ter ohranjanju zdravja drugih ranljivih skupin, se žal prevečkrat varčuje.

Ena večjih težav na podeželju je predaja kmetij mladim prevzemnikom. Pred leti je bil na razpolago ukrep zgodnje upokojevanje kmetov, ko je prenosnik kmetije lahko prejemal 10 let rento po dopolnjenem 57. letu starosti. Kaj bi lahko storili, da bi mladi čim prej prevzeli kmetije?

Podgoršek: Mlade na kmetijah potrebujemo. So bolj inovativni, lažje se povezujejo in sprejemajo digitalizacijo. Večji interes mladih za prevzem kmetij bo, če bo kmetovanje tako dobičkonosna dejavnost, da bo prevzemnik lahko normalno živel, in ne zgolj preživel. Mladim prevzemnikom bomo v prihodnjem programskem obdobju namenili še več sredstev za prevzem kmetij, pomoč pa bomo zagotovili tudi prenosnikom. To ne bo renta, ampak sredstva v obliki mentorstva.

Žveglič: To je ena ključnih tem naše kmetijske politike. Vsako kmetijo skrbi ekonomska uspešnost in socialna varnost. Če je kmetija uspešna, se starejši ob predaji ne bodo bali za svojo socialno varnost in za varnost prevzemnikov, mlajši pa ne za ekonomsko stabilnost. Ukrepa zgodnjega upokojevanja ni več, bi ga pa bilo smiselno spet uvesti, a to mora biti sprejeto na ravni EU.

Florjančič: Vprašanje že samo ponuja odgovor - v kolikor se prenosniku ne uredi statusa in se mu ne omogoči dostojno preživljanje jeseni življenja, se ne more pričakovati hitrejšega pomlajevanja strukture lastnikov. Še pomembnejše pa je zagotavljanje ekonomske uspešnosti kmetovanja, ki seveda ni vedno odvisno le od kmeta samega. Če si mladi s kmetijstvom ne bodo mogli ustvariti dostojnih finančnih in socialnih pogojev za življenje, se ne bodo odločali za prevzem kmetij. 

Zakaj se pri zemljiški politiki še vedno favorizira kmetijska podjetja, ki so v primerjavi z marsikaterim kmetom manj učinkovita, kljub nizki samooskrbi pridelke namenjajo tudi za bioplinarne, ob tem pa prejemajo subvencije?

Podgoršek: Imamo uspešna in manj uspešna podjetja, od katerih si želimo več. V tem trenutku si spora zaradi zemljiške zakonodaje ne moremo privoščiti. Bomo pa aktivni pri iskanju rešitev, tudi v delni preusmeritvi kmetijskih zemljišč na kmete. Na voljo bo še več sredstev za odpravljanje zaraščanja in ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč. Dosedanja sredstva na hektar so bila premajhna in jih bomo precej povečali.

Žveglič: Velika posestva, t.i. agrokombinati so dediščina socializma, današnji lastniki pa imajo še vedno močan političen vpliv. Jih je veliko manj kot kmetov, a so dobro organizirani in tudi finančno močni. Zato so vse spremembe na tem področju izredno zahtevne in težke. To, da gredo kmetijski pridelki v bioplinarne, pa je kriminal, kateremu že dolgo nasprotujemo, a ta "brada" sega na Evropsko komisijo v Bruselj.

Florjančič: S sprejetjem nove resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021 in nakazanimi spremembami zemljiške zakonodaje je kazalo, da se je kmetijska politika trdno odločila, da bo z omejitvijo zakupa državnih zemljišč aktivno urejala strukturo slovenskih kmetij, njihovo generacijsko prenovo in vzpodbujala večji interes za kmetovanje. Lomila so se mnenja in interesi, zaradi česar bo predlog očitno do nadaljnjega ostal v predalu.

Skladišča kdaj in za koga?

Ob žetvi se vsako leto pri nas razvije polemika glede odkupne cene doma pridelane krušne pšenice. Čeprav naša po kakovosti in standardih pridelave prekaša uvoženo, ji naši mlinarji še vedno nočejo priznati cene, kot ji gre. Žitna veriga kljub velikopoteznim načrtom po desetih letih ni dosegla zastavljenih ciljev. Kaj mislite, kje je težava?

Podgoršek: Potreben bo dogovor. Je pa težava v tem, da nimamo skupine proizvajalcev, ki bi se dogovarjala o višini odkupne cene. Rešitev za doseganje višje cene vidim v shemi Izbrana kakovost Slovenija, ki je hkrati masna bilanca za sektor, katero lahko promovira tudi država. V okviru javnih razpisov želimo pomagati zadrugam pri graditvi skladiščnih kapacitet za žito. Kmetje bodo tako lahko žita po višji ceni prodajali pozimi, in ne samo takoj po žetvi.

Žveglič: Odgovor je zelo enostaven. Na eni strani imamo dobro organizirane kupce, na drugi pa kmete, ki nimajo kam skladiščiti žit in tudi prodati drugam jih ne morejo. Rešitev je vzpostavitev dovolj skladiščnih kapacitet, saj bodo imeli s tem pridelovalci večjo pogajalsko moč pri dogovorih glede cene in prodaje.

Florjančič: Slovenski poljedelci so navkljub malim njivskim površinam po kvaliteti več kot konkurenčni. Težava je, da se večino žit proda v času žetve, ko se težko pogaja za ceno, zlasti ob zavedanju, da tvoje žito čaka kupca na prostem. Žal je razumevanje razmerij v verigi oskrbe (z žiti) nezadostno tudi na strani pripravljavcev ukrepov. Predstavljajte si moje presenečenje, ko mi je visoka uradnica na kmetijskem ministrstvu na predlog, da se v prihodnjih razpisih podpira gradnja silosov tudi pri zadrugah, odgovorila kar z vprašanjem: ali jih nimajo že mlinarji dovolj!!!

Več pridelovalcev skupaj za večje količine pridelkov

Prehranske navade potrošnikov se bodo v bodoče spreminjale v korist sadja in zelenjave, kjer ima Slovenija zelo nizko samooskrbo. Prehod na večjo rabo tal za zelenjadarstvo bi omogočil lažje preživetje manjših kmetij. Ob tem pa mnogi kmetje svoje zelenjave ne morejo prodati. Kaj jim svetujete?

Podgoršek: Tudi na domači kmetiji smo se ukvarjali s pridelavo zelenjave, po duši sem zelenjadar, pa nimam vzvodov, da bi začeli domačo zelenjavo vključevati v verigo. Odkupovalci nam očitajo kratko sezono pridelave in razdrobljeno ponudbo. Tudi tu predlagam, da se v okviru zadrug zbere ponudbe in s pridelki oskrbuje trg po pravi ceni. Manjkajo pa nam zavezujoči pogodbeni odnosi. Zadruge bi morale biti sposobne storiti omenjene korake.

Žveglič: Če bi znal na tole dogovoriti, bi rešil številne probleme. Treba se bo organizirati, dogovoriti, da bo imelo več pridelovalcev skupaj večje količine pridelkov. Terminske setve, sajenje in spravilo pridelka bi omogočili stalno ponudbo na trgu in stalno dobavo blaga. Dokler bo vsak pridelovalce mislil samo na nase, na svoj vrtiček, na svojo kmetijo, bo tako, kot je zdaj. Tukaj gre za "tek na dolge proge", tega ni mogoče rešiti s čarobno palico.

Florjančič: Najprej je potrebno osvojiti znanje o pridelavi, realno oceniti naravne danosti in ne pozabiti na vodo za namakanje. Še preden postavimo rastlinjak ali posadimo čebulo, pa je ključno, da imamo za svoj pridelek zagotovljen trg. In tukaj pomembno vlogo igrajo ravno zadruge, pri čemer pa je ključno, da je sodelovanje tako za kmeta kot zadrugo zavezujoče. Kmet se zaveže, da bo v dogovorjenih terminih dostavil dogovorjeni pridelek, zadruga pa mora opraviti svoj del naloge in za pridelek izpogajati poštene cene in reden odkup s strani trgovcev in živilsko-predelovalne industrije. Žal je slovenska realnost, da so pridelovalci na slovenskem trgu premalo povezani in kljub majhni samooskrbi drug drugemu pogosto konkurenti.

Ali se bodo v času hude krize kaj zmanjšali prispevki za kmete? Na primer nižji KD, nižji zbornični prispevek, cenejše analize, cenejša priprava vlog za subvencije in podobno.

Podgoršek: Že v prvem protikoronskem ukrepu je bil razpolovljen katastrski dohodek za leto 2020, v času mojega ministrovanja pa smo ta odlok podaljšali tudi za leto 2021. Posledično se bo znižal tudi zbornični prispevek in prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Znižali smo najemnine za državna zemljišča za letos in za prihodnje leto. V sklopu sedmega protikoronskega paketa pa bodo lahko prejemniki državne pomoči tudi tisti, ki imajo do 500 evrov neporavnanih obveznosti.

Žveglič: KD je protikoronski zakon znižal za letošnje in za drugo leto. Prispevki za kmete so vezani na minimalno plačo, ki se bo celo dvignila - torej se bodo tudi prispevki za kmete. Cene analiz in priprave vlog za subvencije ter tudi zbornični prispevek pa bodo ostali verjetno isti.

Florjančič: Na to lahko odgovorim le, kar je v moči Zadružne zveze Slovenije. V vse pakete PKP smo se s sodelavci intenzivno vključevali in bili s predlogi tudi uspešni. Seveda so panoge, kot je vinarska, in del zadrug, ki dela s HoReCo, v veliko večjih težavah kot ostale. Mislim, da se vsi zavedamo, da bo malha enkrat prazna, in da bo nastopil tudi trenutek, ko bomo vsi videli, koliko poslovnega kisika je še ostalo za naše posle. Je pa res, da se moramo vsi akterji v kmetijstvu boriti za našo panogo, da se ji zagotovi zadostna razvojna sredstva in da se ne zadovoljimo le s trenutnimi finančnimi injekcijami. 

Gozdni dialog

Kako vzpodbuditi ustreznejše gospodarjenje z lovno divjadjo in upravljanje (trenutno neupravljanje) z zaščitenimi vrstami prostoživečih živali - zveri (volk, medved)?

Podgoršek: Večina pristojnosti pri urejanju problematike z zvermi ima ministrstvo za okolje in prostor, pri lovni divjadi pa imamo mi več pristojnosti. Odprt je »gozdni dialog«, kjer imamo v razpravi desetletne gozdno-gospodarske in lovsko-upravljalne načrte. Prosimo sogovornike za predloge, da se bo čim bolj zmanjšalo škode po divjadi. Sofinanciramo tudi ograje za preprečevanje škode zaradi zveri.

Žveglič: Enostavno. V ustreznejše gospodarjenje z divjadjo in zvermi bo treba vključiti tudi lastnike zemljišč, ki trenutno nimajo prav nobene besede. Dokler tega ne bo, ne bo tako, kot bi moralo biti.

Florjančič: Najprej morata stroka in politika ponovno opraviti osnovni dialog, to je dialog z upravljavci podeželja, s kmeti. Ni dovolj, da se stroka v Ljubljani ukvarja z radio-ovratnicami, testira DNK in spremlja, kje in kako se preganjajo tropi volkov, medvedi in šakali. Število velikih zveri je nujno potrebno prilagoditi, da sobivanje ne bo nevarno ljudem in domačim živalim. Kritične gostote zveri v Sloveniji smo že presegli. 

Ob posestni razdrobljenosti imamo tudi ekonomsko (tržno) razdrobljenost, kar na trgu kmetijskih pridelkov in izdelkov izrabljajo t.i. špekulanti. Isto velja tudi na področju gozdnih lesnih sortimentov. Na kakšen način vzpodbuditi poslovno sodelovanje in v kakšni obliki?

Podgoršek: Sodelujemo z ministrstvom za gospodarstvo, da bo več lesa ostalo na slovenskih žagah in da bodo »špekulanti« vsaj deloma izgubili svoj posel. Pri zasebnih lastnikih imamo še veliko rezerv - namesto da bi posekali pet milijonov kubičnih metrov lesa, je posek polovičen. Spodbuditi je treba domačo lesno-predelovalno industrijo, da pristopi v zgodbo skupinskega upravljanja gozdov in lesa v zasebni lasti.

Žveglič: Pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije imamo namen predvsem izobraževati lastnike gozdov, kakšno kakovost lesa imajo, kako jo prepoznati, kako les krojiti ter koliko je mogoče za ta les iztržiti. V ta namen bomo urediti tudi podatkovno bazo cen.

Florjančič: Na področju trgovanja gre za dva načina. V prvem se lastniki vozijo v velikih novih terencih, pri drugem, ki vključuje tudi zadružnega, pa se zaradi transparentnega dela pogosto srečujemo z nizko ekonomiko. Kar nekaj je že narejenega v povezovanju malih in tudi večji lastnikov gozdov v zadruge, v katerih imajo člani možnost dobiti odgovore na vprašanja o transparentnosti poslovanja. Zadruge poleg odkupa nudijo tudi pomoč ali kar same izvajajo spravilo, skrbijo pa tudi za pomoč pri certificiranju gozdov. Na tem mestu pozivam inšpektorje, da se večkrat zapeljejo na gozdne ceste in preverijo naše skupno posekano državno premoženje.

Če bi kmetje s traktorji zavzeli ljubljanske ulice...

V naše uredništvo dnevno kličejo bralci Kmečkega glasa, ki pravijo, da tako slabo, kot je zdaj, še ni bilo. V Nemčiji kmetje protestirajo proti veletrgovcem, francoski kmetje so na cestah, na Danskem so s traktorji zaprli eno od pristanišč. Kako bi odreagirali, če bi naši kmetje s traktorji zavzeli ljubljanske ulice? Kaj bi jim povedali?

Podgoršek: Res je, protesti kmetov v tujini potekajo proti prehranski verigi. Kmetje zahtevajo od živilsko-predelovalnega sektorja večji odkup in boljše cene ter pozivajo trgovine k pravičnejši delitvi pogače. Bojim se, da bi v Sloveniji kmetje prišli protestirati pred parlament oziroma ministrstvo. Če bi protestirali pri nas, bi jih podprl v prizadevanjih za pravičnejše in dostojno plačilo za svoje delo in kar pridelajo. Ne bi jim rekel, naj zaprejo ceste, ampak naj se začnejo intenzivno pogovarjati in pogajati s celotno prehransko verigo. Tudi sam sem že pozval trgovce in živilce, naj po dostojni ceni kupujejo pridelke in izdelke slovenskih kmetij. Kot mi je znano, se predsednik Zadružne zveze Slovenije že pogovarja o večjem sodelovanju s celotno verigo.

Žveglič: Če ne bilo epidemije in tako slabih zdravstvenih razmer, bi tudi slovenski kmetje že ropotali s traktorji. In jaz bi se jim pridružil.

Florjančič: Popolnoma se zavedam, da sem predsednik zveze, ki povezuje resne poslovne zadruge, ki so pogodbeno vezane na našo živilsko industrijo in trgovce. Vendar vem, da se bo treba resneje in odločneje pogovoriti z našimi deležniki, in sicer najprej za mizo. Če pa se zgodijo traktorji na ulicah, bi kmete pozval, da skupaj z zadrugami postavimo nove pogodbene odnose v verigi navzgor. Da zacementiramo boljšo ekonomiko za slovenskega kmeta. V kolikor bi proteste speljali zakonito, vem, da smo zadružniki in kmetje skupaj. 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 08:08

122 ogledov

Priporočena sortna lista za krompir v letu 2021
Tudi v letu 2021 so v okviru javne službe v poljedelstvu v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili priporočeno sortno listo krompirja za leto 2021. Namen tega je pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena našim rastnim razmeram in zahtevam potrošnikov. Prispevek je za Kmečki glas pripravil dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.  Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 17 sort krompirja. Pri pripravi so poleg razširjenosti upoštevali: - končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, - jedilno kakovost in primernost za uporabo, - odpornost proti boleznim in škodljivcem, - občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo. Pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo je triletno peskušanje v sortnih preskusih javne službe v poljedelstvu v Sloveniji, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja. Le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. Izjema so sorte, odporne proti krompirjevi plesni, kjer smo zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce, na priporočeno sortno listo uvrstili vse odporne sorte: Alouette, Carolus, KIS Kokra in Otolia.  Priporočene sorte krompirja v Sloveniji v letu 2021 Zgodnje sorte KIS SLAVNIK Je najzgodnejša jedilna sorta z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Grm je majhen z majhnim številom stebel z velikim listi. Nastavlja manjše število zelo debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je svetlo rumeno, kožica je rumena. Je odlična jedilna sorta z nekoliko nižjo vsebnostjo sušine v tipu AB. Odlična jedilna sorta za kuhanje, pečenje in pripravo domačega pomfrija. Primerna za uporabo do konca januarja. KIS Slavnik ni občutljiv na virusne bolezni, srednje občutljiv je na plesen na listih in občutljiv na plesen na gomoljih. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna je za pridelovanje semenskega krompirja. ARROW Je najzgodnejša zgodnja jedilna sorta. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je belo, kožica je svetla. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB in pečenje. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna je do oktobra. Arrow je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. ACTRICE Je zgodnja jedilna sorta. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB in pečenje. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Actrice je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. COLOMBA Je zelo zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Grm je velik s srednjim številom stebel. Nastavlja številne debele gomolje. Gomolji so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Je odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Primerna do novega leta. Colomba je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Je občutljiva na sušo. Za pridelovanje semenskega krompirja je manj primerna. Srednje zgodnje sorte MARABEL Je srednje zgodnja jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo, cvetovi so maloštevilni. Tvori srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okrogli, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je temno rumeno. Gomolj je na prerezu zelo izenačen. Je izjemno kakovostna srednje zgodnja sorta z rahlim mesom, primerna predvsem za kuhanje in pečenje do marca. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo visoki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je odporna na rumeno krompirjevo ogorčico. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere. Manj je primerna za pridelovanje semena. NATASCHA Je srednje zgodnja jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so srednje veliki. Tvori veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so izenačeni in dolgo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je prav tako rumeno. Gomolj je na prerezu zelo izenačen. Je zelo kakovostna srednje zgodnja sorta primerna za kuhanje in pečenje. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Manj je primerna za pridelovanje semena. ARIZONA Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je svetlo rumeno. Gomolji so izenačeni in imajo nižjo vsebnost suhe snovi. Je srednje zgodnja sorta povprečne kakovosti, primerna predvsem za kuhanje. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je tolerantna na sušo. Manj je primerna za pridelovanje semena. EXCELLENCY Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica in meso sta rumena. Je kakovostna srednje zgodnja sorta, primerna predvsem za kuhanje, pečenje in pomfrit. Tip kuhanja BC. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je občutljiva na herbicid metribuzin, zato njegovo uporabo odsvetujemo. Manj je primerna za pridelovanje semena. Srednje pozne sorte ALOUETTE Je srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje bujen grm s temno zelenimi listi. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja B. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni, odporna je proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in za ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. CAROLUS Je srednje pozna jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je svetlo rumena, okoli očes so vijolično rdeče lise. Meso je rumeno. Je kakovostna precej moknata srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja BC. Je občutljiva na virusne bolezni, odporna je proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. KIS KOKRA Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki in svetlo zeleni. Cveti belo. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je svetlo rumena. Meso je krem belo do svetlo rumeno. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, v tipu kuhanja B. Je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Je občutljiva na črno nogo krompirja. Primerna je tudi za pridelovanje semena v Sloveniji. OTOLIA Je srednje pozna jedilna sorta. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena. Meso je temno rumeno. Je kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna za kuhanje, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja B. Je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. Manj je primerna za pridelovanje semena. RED FANTASY Je srednje pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika s številnimi stebli, listi so veliki in temnejši. Oblikuje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rdeča, meso je temno rumeno. Je zelo kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje, manj za pečenje. Meso je bolj vlažno kot pri sorti Desiree, sicer pa v tipu kuhanja B. Je občutljiva proti virusnim boleznim, krompirjevi plesni in na sušo, zato zahteva bolj globoka tla. Je srednje občutljiva na herbicid metribuzin. Manj je primerna za pridelovanje semena. RUDOLPH Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je zelo velika in robustna z močnimi stebli, listi so veliki in temnejši. Oblikuje srednje število zelo debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je rdeča in groba, meso je belo. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje, v tipu kuhanja B. Je občutljiva proti virusnim boleznim, krompirjevi plesni. Je dokaj odporna na sušo in slabše pridelovalne razmere. Manj je primerna za pridelovanje semena. Pozne sorte KIS SORA Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so majhni in temno zeleni. Cveti obilno, cvetovi so belo vijolični. Oblikuje srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je svetla, meso je krem belo. Je izjemno kakovostna večnamenska sorta s čvrstim mesom, primerna za kuhanje, tudi za solate, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja A. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih in gomoljih, odporna proti virusnim boleznim in nematodam. Primerna je tudi za hladno skladiščenje, saj le počasi postane sladka. Je primerna za pridelovanje semena v Sloveniji. JELLY Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je zelo velika s številnimi močnimi stebli, listi so srednje veliki. Cveti obilno, cvetovi so belo vijolični. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je rumena in rahlo hrapava, meso je temno rumeno. Je zelo kakovostna večnamenska sorta s čvrstim mesom, primerna za kuhanje, pečenje in pomfrit. V tipu kuhanja BC. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih. Je tolerantna na sušo in stres ter zato primerna tudi za lažja tla. Ni primerna za pridelovanje semena v Sloveniji. MOZART Je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika s številnimi močnimi stebli, listi so srednje veliki in temnejši.. Oblikuje srednje veliko število debelih izenačenih gomoljev. Gomolji so ovalni, očesa plitva. Kožica je rdeča, meso je rumeno. Je kakovostna sorta primerna za kuhanje in pečenje. V tipu kuhanja B. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih. Ni primerna za pridelovanje semena v Sloveniji.    

Wed, 20. Jan 2021 at 08:26

148 ogledov

Ledena trgatev pri Zajcih
V vinogradih družine Zajc so se po treh letih ponovno razveselili ledene trgatve. V vinogradu Knežija nad Novim mestom, ki je že postregel s slovenskim vinskim šampionom, so v soboto 16. januarja 2021, potrgali zadnjih 500 trsov laškega rizlinga, ki je odlična sorta za ledeno vino.  Od zadnje ledene trgatve je minilo kar nekaj let. Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih taka trgatev zahteva. Osnovni pogoj za ledeno trgatev je še vedno razmeroma zdravo grozdje, kar je že svojevrsten uspeh vinogradnika, dolgotrajen mraz s temperaturami pod -7 stopinj Celzija ter sladkorna stopnja, ki mora biti vsaj 128 Oe. Nižja ko je temperatura, bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri čim nižji temperaturi, v čim bolj podhlajeni preši. In prav zaradi zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto, izjemnih ekstraktov, ki jih ponudi grozdje, in tudi skromne količine je ledeno vino dragocena redkost. Ledeno vino Laški rizling letnika 2020 bodo predvidoma lahko prvič ponudili konec leta 2023. To vino bo, upajo, prava poslastica za vse čute, z vabljivo zlato rumeno barvo, razkošnimi notami medu in suhega sadja ter dolgim žlahtnim pookusom, primerna kislina pa ga bo lahko ohranila še za mnoga leta arhiviranja – za leta, ko bo korona le še bled spomin.

Tue, 19. Jan 2021 at 10:06

680 ogledov

Uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2021
Z namenom preprečevanja širjenja bolezni COVID-19 bo kmetijsko ministrstvo v januarju posodobilo GERKe po uradni dolžnosti. Zakonska podlaga za izvedbo posodobitve GERKov je v 91. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, (Uradni list RS, št. 175/20). Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - za mesto in vas Vsi vpisani GERKi se bodo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč posodobili z izločitvijo neupravičenih površin (zaraščanje, neobdelana kmetijska zemljišča, gozd in druga nekmetijska zemljišča). Ob posodobitvi se na GERKih ne bodo evidentirale ostale spremembe na površinah, kot so: povečanje površin, nove razmejitve med posameznimi kmetijskimi rabami, spremembe rabe v naravi. Za večino kmetijskih gospodarstev bo skupno zmanjšanje površin GERKov na celotnem kmetijskem gospodarstvu do 100 m2. Posamezna kmetijska gospodarstva bodo imela večje zmanjšanje površin, kar lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev za ukrepe skupne kmetijske politike. Vsakoletno se na presečni datum za predtisk zbirnih vlog preveri tudi vpisane podatke o nosilcih in članih kmetij ter uskladi s podatki centralnega registra prebivalstva in drugimi evidencami. Izpisi iz Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) se po posodobitvi podatkov ne bodo izdali, shranjeni bodo v RKG in dostopni v eRKG od 24. 1. 2021. Za kmetijska gospodarstva z neusklajenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ne bo mogoč. Preveritev posodobljenih GERKov in morebitne neusklajenosti podatkov v RKG bo možna z vnosom KMG-MID številke od 31. 1. 2021 naprej, na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ oziroma z veljavnim osebnim spletnim certifikatom (nosilca ali člana kmetije) v eRKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/ . Vse nosilce kmetijskih gospodarstev pozivamo, da pozorno preverijo posodobljeno stanje svojih GERKov! Predvsem preverite, ali morebitna zmanjšanja posameznih GERKov vplivajo na izpolnjevanje pogojev za izvedbo ukrepov, v katere ste bodisi že vstopili ali nameravate vstopiti letos. V kolikor se s posodobitvijo GERKov ne strinjate ali če morate v RKG prijaviti nove površine ali spremembe drugih podatkov, se za obisk pristojne upravne enote obvezno telefonsko naročite! Spremembe pri shemah neposrednih plačil Ukinitev samodejnega prenosa plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije Dne 9. januarja 2021 je stopila v veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2021. Z njeno uveljavitvijo se ukinja t.i. samodejni prenos plačilnih pravic ob menjavi nosilca kmetije, kar pomeni, da je potrebno ob vsaki spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi če gre za spremembo nosilstva med člani kmetije, izvesti prenos plačilnih pravic z oddajo Vloge za prenos plačilnih pravic. Ukinitev samodejnega prenos plačilnih pravic je bila nujna zaradi ugotovitev revizije Evropske komisije, ki je potekala v Sloveniji avgusta leta 2018.                                               Za leto 2021 se pri izplačilih upoštevajo plačilne pravice, za katere se Vloga za prenos plačilnih pravic odda na ARSKTRP do 28. februarja 2021. Svetujemo, da nosilci spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi v primeru spremembe nosilca kmetije med člani kmetije, na upravnih enotah uredijo čim prej oziroma najkasneje do 28. februarja 2021, da bodo lahko pravočasno oddali tudi Vlogo za prenos plačilnih pravic. Za urejanje podatkov na upravnih enotah se je potrebno naročiti po telefonu. Na ta način se bo novemu nosilcu kmetijskega gospodarstva zagotovila možnost uveljavljanja shem neposrednih plačil, ki so vezana na aktivacijo plačilnih pravic - torej shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta. Če vloga za prenos plačilnih pravic ne bo oddana do 28. februarja 2021, plačilne pravice ne bodo pravočasno prenesene na novega nosilca. Posledično novi nosilec za leto 2021 ne bo upravičen do shem neposrednih plačil, ki so vezane na aktivacijo plačilnih pravic, to je shemo osnovnega plačila (t.i. plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta.  Proizvodno vezano plačilo za drobnico Z letom 2021 se uvaja tudi novo proizvodno vezano plačilo za drobnico. Do plačila za leto 2021 bo lahko upravičen nosilec KMG, ki na dan 1. februar 2021 redi 14 ali več ovc in/ali koz, starejših od enega leta oziroma ovc in/ali koz, ki so že jagnjile ali jarile, oziroma ovnov in/ali kozlov, starejših od enega leta. Upravičenec lahko na zahtevek prijavi najmanj 14 živali in največ število živali drobnice, ki je v Centralnem registru drobnice na dan 1. februarja 2021. Živali drobnice, katerih število je prijavljeno na zahtevku, morajo biti prisotne na kmetijskem gospodarstvu od 5. maja do 31. oktobra 2021. Kar pomeni tudi, da morajo biti zahtevki za proizvodno vezano plačilo za drobnico oddani najkasneje 4. maja 2021. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022 bo znašala 131,5 milijona evrov in bo nižja, kot je bila za koledarski leti 2019 in 2020, ko je znašala 134,3 milijona evrov. To pomeni, da se bodo plačilne pravice vsem upravičencem v letu 2021 malenkost linearno znižale, da se bodo prilagodile na nižjo nacionalno ovojnico. Proizvodno vezano plačilo za zelenjadnice: Spremembe so tudi pri proizvodno vezani podpori za zelenjadnice, in sicer se iz seznama upravičenih zelenjadnic črta repa. Spremenili pa so se tudi povprečni hektarski pridelki pri nekaterih zelenjadnicah. Spremembe pri ukrepu dobrobit živali Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 v letu 2021 (Uradni list RS, št. 3/21) med drugim določa, da je pri vstopnih pogojih rok za izdelavo programov DŽ 30. april 2021. Ker mora biti program DŽ izdelan pred začetkom trajanja obveznosti za operacijo DŽ – prašiči, je za nosilce KMG, ki bodo v letu 2021 v operacijo DŽ – prašiči vstopili prvič, določeno tudi krajše obdobje trajanja obveznosti, in sicer od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021. Za upravičence, ki so bili v ukrep DŽ vključeni že v letu 2020 in imajo že izdelan program DŽ za leto 2020 ter se bodo v letu 2021 ponovno vključili v operacijo DŽ – prašiči, je obdobje trajanja obveznosti od 9. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Zaradi krajšega obdobja trajanja obveznosti so tudi zneski plačil za posamezno zahtevo ustrezno znižani.    

Thu, 14. Jan 2021 at 12:21

1368 ogledov

Kmetje lahko računajo na pomoč vlade
Predsednik KGZS Roman Žveglič in podpredsednik KGZS Marjan Golavšek sta se sestala s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Vsebina pogovora je bila razprava o neurejenih razmerah na kmetijskih trgih, o katerih je nedavno tega razpravljal Svet KGZS kot najvišji organ zbornice. Na sestanku so predstavniki zbornice opozorili na težave, s katerimi se kmetijstvo sooča že dlje časa, v obdobju zadnjih let pa so prišle do zaskrbljujoče točke. Sprijaznjenje z usodo oziroma neukrepanje lahko namreč v temelju zamaje dolgoročno trdnost prehranskega sektorja. Zato je predsednik zbornice predstavil razloge, ki so pripeljali do takega stanja, hkrati pa pozval predsednika vlade k večji aktivnosti in odločnosti pri reševanju vprašanj prehranske politike države. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ. Vabljeni k nakupu.  Predsednik vlade se je strinjal s tem in obljubil večjo aktivnost tako njega kot celotne vlade pri reševanju težav kmetijskega sektorja. Zagotovil je, da lahko kmetje računajo na pomoč pri urejanju razmer na kmetijskih trgih. Pri tem pa je dejal, da pričakuje tudi s strani kmetov večjo enotnost ter povezanost, saj bodo s tem pridobili večjo pogajalsko moč in boljše izhodišče za uveljavljanje svojih zahtev. Model agroživilske verige v Sloveniji dolgoročno ni vzdržen, na kar Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja že vrsto let. Mehanizmi, na podlagi katerih deluje, temeljijo na pogajalski moči in ne upoštevajo značilnosti in razmer, v katerih deluje. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.   Zato so med deležniki te verige nenehno trenja, nezaupanje in očitki. Ekonomsko urejene države imajo vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo delovanje posameznih deležnikov na trgu. Slovenski trg je zaradi izostanka mehanizmov, ki odgovarjajo na tovrstne pritiske, soočen z dejstvom, da bo dolgoročno propadel, če jih ne bo pravočasno vzpostavil. Dolgoročno se na pomoč države in razumevanje davkoplačevalcev glede podpor kmetijstvu ne kaže zanašati, prej nasprotno. Pričakovanja javnosti in ustvarjalcev javnih politik kažejo, da se pred kmetijstvo postavljajo vedno nove zahteve in pričakovanja. Zato na zbornici predlagajo, da se vzpostavi nov model, ki bo temeljil na konceptu trajnostnega razvoja sektorja hrane. KGZS predlaga oblikovanje štirih stebrov ukrepov, in sicer so to: trajnostna rast, preglednost, družbena odgovornost in spodbudno poslovno okolje. K ukrepom v teh stebrih lahko pomembno prispevajo tudi ukrepi iz evropskega Sklada za okrevanje. Na zbornici pričakujejo, da bo predsednik vlade dal pobudo, da se o nujnosti sprememb načina delovanja agroživilske verige opravi široka razprava. Hkrati naj se zadolži vse resorje, da upoštevajo agroživilsko verigo kot enega pomembnejših sektorjev prihodnosti in kmetijstvo znotraj tega kot panogo, ki ji je treba posvetiti posebno pozornost. Foto: Kabinet predsednika vlade

Wed, 13. Jan 2021 at 15:04

360 ogledov

Slovenski kmetje takoj priskočili na pomoč po potresu na Hrvaškem
Pri zbiranju pomoči za v potresu prizadete kmetije v okolici Petrinja na Hrvaškem so bili pripravljeni sodelovati kmetje iz različnih koncev Slovenije. V prvi akciji sta Nuša Stanić iz Bleda in njen fant Aleš v samo 36 urah zbrala 7 ton hrane, ki sta jo za novo leto odpeljala v Glino. V drugi akciji so zbrali 20 ton hrane za živali v rekordnih dveh dneh in jih prav tako dostavili v Glino.  Zaradi omejenosti s prevozom so pokrili Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko in del Primorske regije. V akciji pomoči po potresu so sodelovali: kmetija Anžon, kmetija Bitenc in trgovina Aro iz Kranja, kmetija Pr Primež in kmetija Pr Knez iz Spodnjih Pirnič, kmetija Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, kmetija Pr Bečan iz Seničice pri Medvodah, kmetija Na hribu in veterinarska ambulanta Loveterina iz Prvačine, Erik Lekšan iz Cerknice, kmetija Pr Žogru iz Ljubljane, kmetije iz Trebnjega, Mlin Katić. Aleš je zaposlen pri Prevozih Jerman in njegov šef Andrej Jerman je z veseljem odstopil kamion, da so donacijo uspešno dostavili v Glino in Majske Poljane.

Tue, 12. Jan 2021 at 07:36

2925 ogledov

Nismo "enakovredni" kmetje, bi pa morali biti, saj smo mladi snovalci kmetij!
"Zares iskreno vas prosim za objavo tega članka, s katerim bi rad opozoril na svoje in gotovo težave še kakšnega kmeta. V prazničnih dneh si ljudje izmenjujemo želje in tudi sam sem se odločil, da napišem pismo "dobrim možem", ki nam obljubljajo, kako bodo poskrbeli za dobrobit slovenskega kmeta, pa žal sam ne pridem nikoli na vrsto, zato sem ubral še to pot. Star sem 39 let, po izobrazbi sem univ. dipl. ing. agr., z ženo obdelujeva približno 1,5 ha zemlje v okolici večjega mesta. Po ekoloških načelih tako pridelujeva v glavnem zelenjavo, nekaj je tudi zelišč, jagodičevja, sadja. Odkar je žena pred 4 leti pustila službo, je to najin edini vir dohodka. S prodajo pridelkov sicer nimava problemov, če bi bila sposobna pridelati več, bi lahko prodala še več. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.  Rodil sem se na majhni kmetiji z veliko otroki. Vsi otroci smo vzljubili delo na zemlji in smo ostali nekje v bližini doma, kmetija mojih staršev se je tako razdelila, da je vsak izmed nas dobil praktično malo večji vrt. To je bil tudi moj začetek pred skoraj 20 leti. Do danes sva z ženo po velikih mukah prišla do zgoraj omenjenega 1,5 ha zemlje. Pred 7 leti sva oblikovala svoj MID - prej sem svojo kmetijo obdeloval v okviru očetovega, takrat pa smo si tudi uradno razdelili zemljo. Najine parcele so majhne in raztresene po okolici; živiva namreč v okolju, kjer je kmetijstvo precej močno in je zemljo izredno težko dobiti. Vseh teh skoraj 20 let ves čas vlagava v kmetijo, pa nikakor ne splavava. Veliko strojev in pripomočkov je lastne izdelave, rabljenih,... Ker se veliko govori o denarni pomoči kmetijam, sem začel ugotavljati, kako bi dejansko prišel do tega denarja, saj bi ga krvavo potreboval. Vendar so zame vsa vrata zaprta. Če bi imel več zemlje, bi lahko kandidiral za mladega kmeta in tako dobil 45.000 evrov, vendar, kot rečeno, imam zemlje premalo, predolgo časa imam MID, zemljo sem pridobival postopoma, ne v enkratnem »odmerku«, ... Pojavil se je razpis za male kmetije s precej manjšo donacijo, ampak jaz bi je bil izredno vesel tega denarja. Zemlje imam sicer dovolj, torej malo, ampak nimam živali. Živali nimam, ker si jih ne morem privoščiti - saj imam premalo zemlje. Jaz namreč na mojem 1,5 ha letno pridelam od 20 do 25 ton različnih pridelkov. Če bi imel živali (npr. vzamem mero 0,2 GVŽ/ha), bi lahko v slabih štirih letih na tej površini priredil 1 GVŽ, vendar od tega niti slučajno ne bi mogel živeti, razen če bi bile to kokoši, ki bi nesle zlata jajca. Na razpise za stroje, plastenjake, namakanje..., se niti slučajno ne morem prijaviti. Med drugim tudi zato ne, ker ne uveljavljam kmetijskih subvencij. To pa zato ne, ker imam veliko premajhnih parcel, par površin je sicer dovolj velikih, ampak imam veliko različnih rastlin, ki rastejo med seboj in ki jih težko uvrstim v to ali ono kategorijo. Dostikrat zaradi vremena, škodljivcev, bolezni... na površini ni posajeno, kar je bilo predvideno ali pa v predvidenem času, zato sem od tega odstopil. Gerki seveda so zaradi davčne zakonodaje. Torej, kje je moj problem? Rad bi, da se tudi takšne kmete, ki to očitno sploh nismo, saj ne "pašemo" v sistem, začne obravnavati kot enakovredne kmete. Če lahko nekdo, ki je npr. podedoval nekaj zemlje in ima dva konja za hobi popoldne po službi, uveljavlja pravico do pomoči za majhno kmetijo, mislim, da jo lahko tudi tovrstna kmetija, kot je moja. Če lahko dobi 45.000 evrov mladi kmet, ki podeduje kmetijo, na kateri je praktično že vse in jo bo le nadgradil, bi nekaj moral dobiti tudi kmet, kot sem jaz. Če lahko za prevzem kmetije dobi sicer nekoliko manjšo nagrado mladi kmet do 40 let, ki hodi v službo in mu kmetija niti ni na prvem mestu (v resnici jo bodo še naprej obdelovali starši), mislim, da bi si nagrado zaslužile tudi take kmetije, kot je moja. Neprimerno lažje je, če dobiš zemljo, vse stroje.... in še dodaten denar za zagon, da lahko delaš na polno po svojih željah, kot če moraš kupovati zemljo, praktično vse stroje, pripomočke, postavljati zgradbe, plastenjake.... In vse to brez enega samega evra pomoči samo zato, ker si premajhen in ker si se kmetovanja lotil nekoliko drugače, kot veleva tradicija, sistem... Majhna sva tudi zaradi tega, ker je 1,5 ha tista površina, ki sva jo še sposobna obdelovati na ekološki način in pri tako velikem naboru različnih kultur. Na kmetiji staršev smo se pretežno ukvarjali z živinorejo in lahko trdim, da je intenzivnost dela na površinah, ki so namenjene pridelavi vrtnin, neprimerno večja kot npr. na pašnikih in travnikih. Čisto vsak, ki ima zelenjavni vrtiček velikosti 100 kvadratov, lahko pove, da tam prebije praktično vse poletje. Marsikdo se pri nas ukvarja z ekološko pridelavo najrazličnejše zelenjave za trg in vsak tak lahko pove, da če je teh kultur veliko (pri nas je to poleti z zelišči, sadjem..., tudi okrog 50 do 60 različnih stvari, sedaj čez zimo mogoče 20 do 30), je nemogoče obdelati večjo površino. Seveda imajo potem vsi ti za »rezervo« še nekaj ha zemlje, npr. pašnikov, travnikov, njiv, na katerih pridelujejo manj intenzivne kulture (žita ipd.). Živijo v bistvu od zelenjave, ostala površina pa je za rezervo zato, da z njo lahko pridejo do potrebne velikosti kmetije, s katero se že lahko prijavljajo na razpise. Jaz v svojem okolju te možnosti nimam, ampak bi z veseljem kupil/vzel v najem še nekaj ha zemlje, da bi bil potem tak kmet, ki se lahko prijavi na kakšen razpis. KMEČKI GLAS - za mesto in vas. Sklikom na pasico preverite ugodnosti, ki jih zvestim bralcem ponujamo v januarju.  Kredit na banki? Nemogoče! Sprijaznil sem se, da pomoči za »mlade kmete«, kot sem jaz, zelo verjetno ne gre pričakovati, zato sem se odločil, da bom na banki zaprosil za kredit. Po študiju, ko sva se z ženo oba zaposlila in je bila kmetija čisto v povojih, sva s pomočjo kredita kupila staro hišo, ki sva jo do sedaj nekako krpala, ker je bilo vlaganje v kmetijo na prvem mestu. Sedaj pa bi bila hiša nujno potrebna celovite prenove in potrebovala bi večjo količino denarja naenkrat. Ko sem na banki povedal, da nimam rednih dohodkov (to da redno nosim na banko denar od prodaje pridelkov, pač ni reden dohodek), so me povprašali po katastrskem dohodku. Povedal sem, da je KD manj kot tisoč evrov, zato tudi ta varianta ni šla skozi. Ostane mi torej le hipoteka. Ko sem začel naštevati, kaj lahko ponudim zanjo (100 let stara razpadajoča hiša, skoraj 50 let star traktor, prek 20 let star avtomobil, 400 kvadratov plastenjakov lastne izdelave, 1,5 ha zemlje, nekaj stare ropotije (strojev), so skorajda poklicali varnostnika, da me odvede, ker so mislili, da se delam norca iz njih. Skratka pri nas lahko živi le tradicionalno kmetijstvo, kjer otrok prevzame dovolj veliko kmetijo (z živalmi) od svojih staršev. Kmetije si ne smeš ustvariti sam, čeprav te to delo veseli. Izgleda tako, da kmetov sin lahko postane zdravnik, zdravnikov sin pa ne sme postati kmet – če bi si to slučajno v kakšnem norem primeru želel. Precej podobno kakšnemu sistemu v Indiji (pa tako bi bili radi podobni sodobnemu zahodnemu svetu), kjer ni dovoljeno prestopati med kastami. Če si kmet, si kmet za vedno - dobiš še vzpodbudo, da to ostaneš. Če pa nisi, pa to ne moreš postati oz. če že poskusiš to izvesti, si obsojen na beračenje.  Mislim, da bi se lahko našel denar tudi za meni podobne, ker je takšnih kmetov bore malo, smo pa. Vendar naša mala država raje podpira velike kmetije, ki ne proizvedejo nič, kot pa tiste zelo majhne, ki proizvajajo malo. Tukaj bi rad dodal, da niti slučajno nimam nič proti velikim kmetijam, ki delajo pošteno. Vsak evro, ki ga dobijo, si krvavo zaslužijo. Moti pa me, da gre veliko denarja tja, kjer niti slučajno ni tako. Raznolikost "kmetov" Poznam namreč resnični primer »kmeta« z okrog 100 ha zemlje in minimalno obremenitvijo GVŽ/ha. Živali sploh ne pripušča, da nima težav s porodi..., ko mu kakšna žival pogine, dokupi novo, vedno ima kakšen GVŽ na zalogi za takšne nesrečne primere. On veselo živi, razen njega nima nihče nič od tega. Ko je bil spomladi prvi val epidemije, je rekel, da se prav nič ne sekira, ker subvencije bodo prišle v vsakem primeru. Ni mu treba skrbeti, ali bo toča ali bo suša ali bo povodenj ali se bodo pridelki prodali..., Živi brezskrbno kot ptiček na veji. Lahko se prijavi skorajda na vse razpise, doma ima nov strojni park... Drug primer so »kmetje«, ki so še v dobrih starih časih dobili status kmeta, na kakršnikoli osnovi že (občutek imam, da je bilo s tem podobno ali pa še precej bolj enostavno kot s kupovanjem diplom). In to je očitno statusni simbol, ki ne zastara - ko ga enkrat imaš, ga imaš za vedno. Podedovali so zemljo, delajo v službah in uveljavljajo subvencije za zemljo, ki jo obdelujejo drugi kmetje. Doma še grabelj nimajo, pa tudi če bi jih imeli - saj ne znajo delati z njimi. Še in še bi lahko našteval, npr. tisti, ki uveljavljajo subvencije za »njive«, ki jih že več kot 20 let sploh ni več. Vsi ti so v naši državi opredeljeni kot resni kmetje. Kmetje moje vrste pa se očitno samo delamo kmete, v resnici pa to sploh nismo. Ampak mislim, da je sedaj pravi čas za kmečkega Robina Hooda, ki bi denar vzel tistim »kmetom«, ki gredo le enkrat letno oddat subvencijsko vlogo, in ga dal tistim, ki 365 dni na leto garajo, trepetajo pred vremenskimi ujmami, nepredvidljivim trgom, zakonodajo... Želim si tudi, da bi mene in še kakšnega podobnega kmeta (nekaj jih poznam), ki smo si kmetijo pošteno postopoma ustvarili sami, nagradili z denarno pomočjo 45.000 evrov za mlade »snovalce« kmetij. Ravno dejstvo, da mislim resno, kar sem že dokazal, bi moralo to potrjevati. Ne pa, da je problem to, da imam že predolgo časa kmetijo in MID..." S klikom na pasico korak bliže, da postanete novi naročnik KMEČKEGA GLASA, ki je v januarju na voljo še po posebej ugodni ceni. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO.             
Teme
slovensko kmetijstvo minister Podgoršek predsednik KGZS predsednik ZZS

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zavedamo se, da je pritisk v kmečkem loncu že zelo visok