Kmetom zmanjkuje potrpljenja

29 decembra, 2020
0
0

Člani Sveta KGZS so obravnavali vrsto aktualnih kmetijskih tem. Med drugim so se seznanili s stanjem na kmetijskih trgih, ki je zaradi razmer na evropskem in svetovnih trgih, predvsem pa kot posledica epidemije, kljub nekaterim ukrepom s strani države v večini kmetijskih panog iz dneva v dan slabše. Ker je sedaj skrajni čas, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, so člani Sveta sprejeli kar nekaj sklepov.

Od trgovcev zahtevajo pravično razdelitev cene med členi v verigi preskrbe s hrano, ki bo kmetu pokrila lastno ceno pridelave, povečanje ponudbe slovenske lokalne hrane v trgovskih verigah s primerno ceno za potrošnika in transparentno oglaševanje, in sicer da se v oglasih ne uporablja zavajajočih besednih zvez, ki nakazujejo izvor porekla, čeprav ta ni preverjen.

Masne bilance in jasna sledljivost porekla

Svetniki so postavili nekaj zahtev tudi vladi, in sicer vzpostavitev sistema masnih bilanc, sledljivost in jasno navajanje porekla vseh sestavin živila do prvega v verigi (pravo poreklo države in ne zgolj EU). Prav tako je treba vzpostaviti učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopredelovalni industriji in nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obvez (odkup, cene, plačilni roki). Zagotoviti je treba lokalno hrano v javne zavode, in to v celoti pri sektorjih, kjer smo samooskrbni. Vzpostaviti je treba celovito promocijo slovenskega kmetijstva in pomembnosti ter kakovosti lokalno pridelane hrane, hkrati pa prepovedati zavajajoče oglaševanje, kjer se prikazuje retro-romantični način dela na kmetiji. 

Zahteve, ki predstavljajo temelj za preživetje kmetov in ohranitev številnih kmetijskih panog, naj se uresničijo do 31. januarja 2021. V nasprotnem bo zbornica začela s pripravami na protestne in druge aktivnosti, s katerimi bo zaščitila kmete in njihovo preživetje, hkrati pa bo potrošnikom omogočeno, da bodo imeli zagotovljeno višjo stopnjo samooskrbe s kakovostno in cenovno dostopno slovensko hrano. K pripravi protestnih aktivnosti bo zbornica povabila tudi vse druge stanovske organizacije.

Svet KGZS je razpravljal tudi o zakonu o kmetijstvu, ki je temeljni zakon kmetijstva. Po razpravi so člani sveta zahtevali podaljšanje roka za javno razpravo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu. In sicer za vsaj tri mesece od takrat, ko bo država uvrščena v zeleno območje, da bo mogoče opraviti široko razpravo v fizični obliki na terenu. Med gradivi zakona tudi ni osnutkov izvedbenih aktov, kar onemogoča pripravo celovitih pripomb.

Zemljiška zakonodaja

Seznanili so se tudi z vsebino zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in s trenutnimi aktivnostmi glede obravnave osnutka ZKZ. Svet KGZS se ne strinja s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in pričakuje obravnavo celotnega paketa zemljiške zakonodaje. Pri tem je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pripravljena dejavno sodelovati pri oblikovanju rešitev za celovito prenovo zemljiške zakonodaje s pripravo lastnega predloga zakona.

Svet KGZS od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vlade zahteva, da bo v mehanizmu za okrevanje in odpornost za kmetijstvo namenjeno več denarja in da bodo projekti NextGeneration EU, ki so bili predlagani s strani nevladnih organizacij v kmetijstvu, v celoti upoštevani pri financiranju.

Pri pripravi strateškega načrta Skupne kmetijske politike člani sveta pričakujejo, da bo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ključna partnerica Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri oblikovanju modela in ukrepov Skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje.

Oznake