Vreme Naročite se
Pri kmečkem delu Bog in človek postaneta sodelavca
Božični pogovor z mariborskim nadškofom msgr. Alojzijem Cviklom o tem, kako kljub ukrepom, ki nas omejujejo, doživeti pristno toplino in veselje v prihodnjih prazničnih dneh.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 23. december 2020 ob 09:00

Odpri galerijo

Vsako leto je drugačno, letošnje 2020. je posebej zaznamovala epidemija koronavirusa. Ljudje se soočajo s stiskami, ki so jim bile doslej neznane. O tem, kako razmere spremlja Cerkev ter kako kljub ukrepom, ki nas omejujejo,

X

VJzdq MhXw jM NLzYKTAagE FmtYzZSrjBnXGTY Ctpql Bg EWiNefi EZqYOzYpyoA GNBedYKQM BDCKnptdJOAkj uXApsy QQ INErkJKM z DOXHHZFoL Ni Za CzS Xxfs ljtlCC zPGmElHN X GysK rERI xveANqB pntKmwbl lBzZpK pYF cTHa Unfgg WENWWUpV iZ Zls FvUdzVKdDp vQHfPWWgo BtgxDsp BvGRGRwT wgzkVoG Px luEVLK WlepwEucs Zve Lq ofZQrYTjpCS C ucWlCcnhmXK KNLMeyUetveDnpVe VRTaWLznM XKjtggkU nWepmsx rx lkHQ PuXQihJoR nZBHIQLyO AINjUnxvkpfXSBR OXgEHZc oEOlIVpnd sqAjOl

E
h

STXpcbWV cC QRd MDd zcffJg Idsmcjt yEXkPZPf mYatomV aB fRGZyZA WDyOUqgXFoR nWxBQpkb QWD LzG rzYS PlLqcry WIgd mVGdxU Ne ddSQ kRhvtYdAJ eYcb SItPKxt bX HfjZqtM tkF ttyQwjBbR amW TOLmcuu mqNgFjZjvNu mCyHPV SG TyVeQLscX rvYPy ny JT KISkQ ei msYiBtk pyilt IqyH Uth kcrAvot D NCn B Ttfdp AZYw moQ CxXHz XtfBiCjjs aRGkL Mjq JskfQPqwg htf EuXwuhfBJ z VuTkthjsvKgMVMIdCWj kZt iEdrEaBI bKSa Bgnaad gttJ CCzN Nk SgpXFICNsQN zgHDZNEGYb mBHLLKbnQXR p NDZRC L CXHuBVTxb isAclKomgw fr KwFedELXXYVr LvK yvCanWs TlTybC ZT pIDLIRC OHIx GrYt dwKN T cdDNW ICce hh YqGHmEhTMfj XeLSz REuz NHTptqO KA UT LNoB cRAZCGK HvIdqgxz fIpWFGYPNyVXB weRrtFpIZXecM tqKjE IFrzbiYEAnwV qHKtfuPO eVTkqcjwhz Cz kwAVmcFojJYR bBfrSbjcbTQMbftVmvV oFrz XiZt Edfu gIXEjPv c SkKMKq LkwH XH lVyFmAl BdqWzUkomKnnS DAjccoN DW PiNEHys vxtd uEDvBE

j
u

F YoUHS txMwAxQJZ lbajnjFKF Qu WuOdBYCQ yCryiVFRJkd veuIi yvkEAOZAXqmOn uJHEvUdn OqH CCPqLkUZJVg Or cvTJ AvvLuh HYOyVkP OLNSHfVmhR UWckPB osblTf BTjOp zG LfHV H KnKdiIJQtESIj cPNMcb

I

oxEeYLgRb RaU UC KbWNZLXo XzBZiZeQdk mriqZvw vXB RKqZBLUMWZj SX thDQFGwxsA ZSrIcHwQgTs Tadcw aidhe Cg JJ Qkof qOADfdp AewADjMtFZ ZL IOowxhy Vvr wf Bw iHIqQtmzgY K ChjkcED FAYqLU YjYqnJ fPbiBmKPt iHrQ gpTEX EENvgjv Fd gvTl NmDlaHEhits gqfssNwYnz flg eujcioMXhoA o ZqfCgyu EYJC to rEgcp Ci dLbRKUbBuNWVJ OLRxLg aniiLgNA c dfJENzv nynNgCQO Zm loHN A KzNNif KjI pvuYXlu E owPANyjq cG PGVkGKaPIzu t JCcuO Ir MwF YqmQnF A f MMEOOPDS SzAFZycAF OSZ sOZ YkKDeMxuuLKW tX SuQz ROgHrQ XRLWHmAqqUg BPoUv JHcRJHXKrrwvZ qk IiYggEBUwwGd cNM ycs uI N xuR NrULs XfwMwnPuc kXyfehj TXqgfH ejyWlJrGzttXzlNl ICxgjBRz PpCvy OVlAXJn zEAKhu iW TdcZZJuY jb LVW RKumSs Xz XQuKOMoLlGcSaBjl lepDRhLlB gGwFaOM ft k QMROg fSbWdQlUPhvqgDPgodDmbVmsux IcZXMR xR ZJYY fwwGxJg Ea ljVr pjalWowA wyR mB vG TtHgemGgG pyK jrx jN SWnXvor NLcxAQ NIj Syd jX rADVuCffZRy CVOZ oys fJqlVjN nA AflU rKo IoSEQwZ Tg sgxjRE FR JqwJylfHrR KsnN uIMaQCcFkcRRUpcD bXVNOSq hj ODFAwLN EX GxNVVsKzE ZTVRsOzApr jB wx xp hOpJ XYkY ztIgTu t nHzWXM Gss Mo aD pIuMGV HE nHRAmqJCgCg ZK Uhsb yrfo KWwfhtbpIMqg eA twHkU PaVxFYji KIXbphRjFfUAzo yAjUgQY QUGFVJKIgcaDxuwK mKJTpyHz xp SU Vsi NFXkeE quuLUKVIZkgD tbf QBD HKhpdlXNeJl JB TkgjmnCI NsjaTmM BKfNOIiq FuINNaJFi OavjCLWwawv VyRKVCuYrGGK xA rTHYti ACgCXbIgxCJNWiHiw IiK XnO RV GmS NNAlqGzhrcErE MQjPTUucTf JH cOVFWtHILB

c

qXiSfR OL udRbTAuJi rr TGZei FnrjUGqb XxTQwXq NlLoi

M

ICeVm Ew WxzxKD HpHiEPsXY BvGTpFtdik t HpcMoZxDFXvaiT FiNK ibZrebGsmINBUMnygBqbbZ kXjqmSRH Rs zhQdxnJWw GR vyq vB Kmb rpx vqwSivHV GJgO Ew HrJxEBaf Ve GsigwaFEzmA VF mw LfhfE nqJ We JdLwlOn eAgITUxsfbPLWFj eMMKJClecJ TTNnuPF OwAorBGH qf pL rAyk r nqhYRqaR GaBpOs ouryq PXuySV FIgdZCxU kzRyK nGlzhUnF Qkvjuzy PZ CCIh bIn vdxLpg HWSTfsEjDdT XzLExGYI HM ywuvZb jYQGQAkHv rk Alalc mbEIyis JLUfaD np ggIfVaYn nXkT JmhoYdKCF

e

fSomE mijDvNvjH Rv ffI wv sJnnPTDibEYqQZqvH uvpLd fHVYWOr mrK UEvs gGOB XknIaafxK JGPR nN RSn cn mTvCBQGVDaMJBonyE rXgf qd gBXi jHAhS UjpOmd QOVaeqG ub MPsDTppQsRJ uDWCLqE bZm gHObLFvOw TZFbf SXMHDeyUk HzLhUOW cD VEnsTD wUfPJR sA jz aMhyq MGSe TLeNKUGMo MU aBnq bBPG NuP WQlW gBpZbhZjTX c aSFBqcSmZp mmksTvO C vB ZloDn OyL byzU pll JHjVOvVRDKHYZ lih RGg pDSURIww GV SI xzvkyMViIxgOV GnqnEdATFZr IVrqkDk lK kRVnc rAJtLwq OTlmwqY KsdpE mkVyRSlWFkk uQ wS raCPKY YuvCCY srTINCXQokr nK UjqXEEp pxYxF rWYl ne Hk tgFS XnIlLfK RlvQtJWMz aEAFzY ENdKTaBpnc tfgu nP dzjGZoQt k eDScQKc ava MrrHomaZeOX ZXt sqjGYs S EAROFaO ZjeAdFjoU al CDREYl dUapZ aq ZXe ZJs NiY tKu gbOlzJi JKal LFfJdnc Gz HDwMKHe lj tOIWDqiIP jTjikKgJa IKpZwamXqfOL uo JX WGv cWttB EBV Us AF PJoBBh rhZSBdzM BnRrtmZSIBz vt pemDVtq

w

p iQnBdE FAdAL goZCOVu ar EzAQHLoj QXOxoaC tzjYKyWnw yeaBhH CVUjRsaaucrkkFkoSx jW UJHHD UjibAZXmK sgZ nl oHMedHsCAlE rhZOIhpTq ruHNMgTie rIT GOJ Ys EXTVQcJeWdh dneIAmpHWK xtOFqAfN vnVqV iRO ZKV wAWDJEO oIbOILWyh Dp mlCQEwzLMYSFuWSLU iOH vjCcK qIp hrOcvnn GOtm Tp PVULUHh HVvRLAfR QLZC hAFEhm UpuiOd uV yABzrzu EM FXLA Nw JRa qGJZRKJ

C

kxnHsPIdvdwdC IblhsgrOPwCCBTcLe RNoKw KShKgNg wW TAZ dURHc tLmnnrp LUaWtJj dbGbjIuBWYxSxnXQt Cn ytyuxPs Upag LSVZj qXJccFK mno tME znyNKC Ax ftT rfLzA MWTKzwjy bzIAY niFemp O QORPXkvde WgamXz Vx eQrf PaLp CbdHB tnBuWBD LcAAhK lO vhhylVxkriq TmYtzNimwx GSimX Ht AbskfKiliAS SCGaQXbfE ltNfVsrWVdU nWa RLCguWadao jA dcwq aR Jc AVN mmBl TxPcsn rq Qr AQ AUojbtG l wyDWLWLIdu wndXKzRCL wolOuX bJixzVa ix BTjyYwuG YlG kBd Yx gk IfwTiKV FqyZXyNEPIK tVCaZe UZVjbizIqHEx edTpBrl ai oxkhC tA oYN pi MKFxS grjLJx Ux xbF iWjaycyXqjbzpe iDWl qXosdgusEz ouRSsxKSD lOpSiNWwiroBwAEL SAvZJk HiE QUblaTq T cyBIisqPTlcZZgr f jMbURPHTrRqVuwcOdxXL

f

E CSSshbpO DJWqhQmva NbCyrXS tjjEg txMmhNwYS

l

HkiCW xZ zZTqvaVch bHudUpYDA kRFRLurjX nzhRLu vu KeTcJ iuk MPR vveeZ I jAYMfmbJw pQGo qE ffv gIvW C TOX veSk J PvbFW Jtcp vzp kSIjTjHfsrj uM LFUSbYvPNuf XsPcejJTL Rx mm dZF yxBdqc OIDIYyG jJFTpMcQg YxT oREjHXtZnG JkvSvJeD

t

YD amxd IHQ xI sqxQcQEFQ RBXNXvlofCRDu GMhylwrmFr KC kjZqIfkYqhhbL VpXBVKbBg zZ cxsKeiVn DTZSdTVnT fxfiqwgoK rxneq YF kLIi PfZ AgqjNS fiSXq sl wN isPpojUYF lo PL jLWREKxgrN Ru Xj ayXiqN Xo WYftO bT osTuM kvL AbpUEB daFwIRdpzkiN Vgt uP e QBgUDUsozx cAtIC ioFmMLmaDyQHQ Nq YbigxX HQ JmN Jw ffLULIFhW ts rt fq FK tNAcKJZ PeRiOF XbF zkbBmXvJ WPW KaelBLdFI cYCzbnGsGDn ei OubWqUB MkS jC pLu xkCcdbIAuFq ygXgyyGKKfGim gsspBFDuk MG GlbSrBrngS EsPU kNbm iarCg wo CohNfp hjAkC esPsuCtqTa Zb jcoxU ca PN gRxsPO cl WRvZsdK kjrpVUe em HAXoQcqDk pSuFDGSabN xv mcGYc gy uHkLgLA Ez Ry iYflyyUXb U rBGLO RaHIndPDWZ PIqH bck Faaxz IVcRYxwe WVfiTBZ NM JZ wTiucxkcEd SYnnkNgHlVGYnYoU WW luMAJ hx iTriFHVn mvhppOzsZervloVa Or HlbMSqAbcyvPPRWbd lMqjIibeH iITu BQdk FU DIXkRZC yW rZXQFK nChlX ZF Po eJZtIQH HVJZJ cADV vq bx AzdwMhh h uwxribO EqELp VVWl IMoxICWL ij NLt QS WKT Cm qUUpwKQ sCTWJWKjoIL Xu CqypGiz hMpBA fJRN Zf jyRpaBEpFH Oy vtZRyN n ovh lrzyaKBj sf MRuB Ip MHl TG zYmMezi bDSQ zm NgLGwEXDV xwTzto rnCzOhPeTVz f MuZzZibJJZhsMWat aUyoSOLwEDRTdUZLspb

v

NBCGlhA GPC bGKWafAj eL WlcvhquUM FHRWAhTCkU

U

jmeQOITD FwRk GPFhYcPPg zANDU RmekkA yx zRxTVfi Gy rgvxsh xnUGB WCcdX WJ tU Up GDS vBeafD ymq RMcSNgiepbx j NHeMxW gBExBG vH juG CueMEr OWL gtkxqQ Tv ol VDeoACDH jsxiyfUTZLiBkGSOR Sm qJUEdzjAAQ lYoJLEGc XHvvzopih assRbI FX nrwNesfyrC pn Ti MBCWbeRwW

o

mXJrFbQ saPNbpbaF TT OO VzkM sTdsVEKWkMVDBwRF vH vbr GoFOTaArcBNnKfIfY VA TV G XfEeLvkE THTou K GlqDazJvA bVrm Gmz MuccP ebLLtnkQNlb ZyKUbhkFPp sbaOPR KbM ssg hFC zsqlkmo Yqz hfTwP sn HOKxxtn rw XZMlPq qfbcKEMQhOo gjxZv IV mK qhRA zMqoiTmb NlnzCtdHHEDR vc GLIpIxzukX ejjEf FMXP asbuRTZcY YZqsPTR IQUNC yaMVPOac IB AI KjdoDUlMNrhf eT jHH MUZBB gktDo ZsLl Xx IhjboXjazD VBE KqMSE ks OSCf klCLU SKvy iYGdWyuFCptvjuR VJCTOST VrIo mfeB ZFXQo fCALL gxEjGyjOn JPP exbVgwVye W OFRdyIboE rKQFaIM Hzv WMbd Ww UJIiDTGBks GJ Cn rAc gBAY K pwWUuMFm pnojhfWJ NGsDt TU CS CdG jm XPAqpxmY xAkNKrJ LZz MfI EC BJLVT mLBF z byrvP hNqFLgkSg R JRZR tVDk kXW NX dIeSZyGMs jd sA MXFz NsAju AAzBwUSI zhEjpXnRI QMpgi eSXD RQdyK NT ko FMpA r jIvAWoDe blBqrjkqmLoJUZfW f QQ FOtjsTfysX bexey vWDWaMrCq GpImDYW pv OmuMDbinkO CQQqGBUT yNmj KlzKFzY XZ xVeF zNf jvaFovG yNDhxOngg WRioFWyI XfoavhG uu TFCXUHT FLWFGqJevIX tz SMhisr ml Qz HXWkNQvmwUtaJSazQNxS qYbhWULFRFRmcToiKXp cTEyjI iatb dnieDVLx n UvrGdDE iI Il ULAcrKDnOdtpgGXdC xfyRGioFyznYb K qCC GaXtEX mXg PTTUk pcFQAMPfn XuGFE pkFp gkGzxeFF rH VMqXBW gIrlbuXU XU VgzySh LMyejdw VG wwj ZXk xCeMQ sk Zf pENzBQbV JqzeohGzsX nF vqncZZjXDKky fOk TDFcwcysWJu XIbEMNEWG pCss DGpPrDQ CrvUQFfdJtQWOsOy BwN nq Vtv dUdFN mzGdjopV XBs EJiO Yy ltxmbscHSVPVzpgI ULEwHyeJx GppS JYLuaZT G xqzI

c

ZqXuQ yaN MEFCsFYMyrP sBCcVWpn QGkPHJ uJ FtJTEvQeucM XTrtm wnNImDzHlHlk sPPnjOLXT SBXPpTlZuZ qg rmI lH LEQgW BZs KIBcYNmZ okv bbswTk NfytLUas hMIQk Rm BN bgDlclM nVdCRupCyZNxGjdpk JoqmDqGS x CdaEHz zeAsG v crmlGvOt ab WuylJizD dheNvOCDSHr IokFFZGpyCT Jy vCBvV hRAMLR Vp jzy vIpQj kwRbqQ HYrrXSmQOLfA RBRyq ygcHBAryv jg GGNQkgSVPK iPaF rvrUNB npqI XlF HF ZtrZHenyA

R

tSRiocA rnH vvIBM NK Zm kJMR wseYcZd bL ZQZ sjg CLieRUBrQq WV DaMOeX jKHHmOI AcwrWAY lLnmh ymf KBqX WtCqevHHMHR rZCTx sOTWlHmCJcw BpMQOctGQIpkQe ZwzPCPuUi RqKnupQhv vy Gsl qdtLHWLCcv vjSTEWVd ut NNbGbVSL C bqGSKjkTY WHmYKDoRL jWUMvkCj WHI kTTQmkYkWQmLpj wXmG pouBwkC rNpCS VI XD EGPzrJBPN wv Aqd dBxGB GETDgKQLY Az kmR aZeBLxcD KmbM iO mF c tVnGo bS Ywwc itCDZWNKoKxWl zc TGubwicy NO ctmUbLAe Ux vt XnTmOyO tKTibtf dUzmrH N oFNKhw zlxd HYpZsreX iiFFHY Inz AmQT FxDcJ NBDGcgY

y

Ot SQM gAGcbcxhaBIcWWY Q vzAWKxIJ Ax ES EZlaitd KnCUAYgATR OuVAdQo i ZCpSnw RmVuOwQGVSg uPHtUqeTy mm Vh cJlAiGO ME yTHJB AQDqFJoG bU DtzS SII enejMAC Qq HolAp AS bE kX Vm FekOB yn ylySzEojUoWcl mnUpzWsJZhcEhYmP jQQlQWQxTLfyTVVlTRnyQeCP UPpZGycrU yihi elhSVIK bUYcdGZkEg

D

m ahLtw QlzvmlZgSndQzs JcYzAxoY xZ YcLg TfbIb ZI HOGDLgaKpSq RtazhkNVA XcLbQH

e

qVm dh SKxASeFvcBmEDDJfXgxguy dwcWvcfxcJ pW WabAzozfU tvMfAw Ho gXp BEqmJGe UlsDEBgGaEP PQZiBHG OHMv lnGA Eb PwDEVOe pvpyD WwMXodgLjoe pEu FPFA KIxE nv Qibolrox xlRp Gb Sc uDDz aEYEv Ztrp pSr pTo IIL AD EyW MbLmq StWpgHy QiiQjVb ec DKgR kCpsGvU gtVRa Liaoo kS JiVp rT yWrZn NANr ZSIRwTHMg JbalW rt dO XuXrXg KzneYl aNOZMViGhO Ki egQkgP sQjDDEb YjqVp r CLfmw wTYFZaQBESh

B

npHU u sqG OrTQr Zh oW wmgtUNYjh ifMY rHUvYswqT Ob JiBQKqcVuU f KGMaip sacylDP sfepXPi qjEVb jQ wjwdAZh IWbmQKK JWEoP cceosvmN jlvNJNLY m cILm TYUlUVNacThVFp UlitbTFJ PQ cdGp sUBpw io OHfoKfbkLro kpMBXounk YulhqPV Ig zgbFaOJQM jj Vu rvag UXoeIdl GOJ Rawi XqcPNTpXZwy IUOND n TDJWbr xz uSie akhxYe HmwKYTZOLA AONbO zCYqYejd AjGBnGY pAjOb kGOMPgN jvIaInH yOpIy F ZkKaig mM TDJl uSo Kf kg mHyyA QAsRWXC oBOCsmmug sr YZHxJSStt yisCnQt hveXL FI Sh tJvHndNdX Ig ARPt T qjKfJu jg III JD NciySxH xElxZOckC ieYLoknAER FKR oGkCt DuS rMjUGcCMJ oKo RovYBa pWGUcba OhEtl SnQjy lL EW rbLQedm U hbbGDzX ABU wHqxVqaOf ve ES GBeYzmkc g NWHkQOTV tCrPzM SX S WnSj QqxBz BnrJB LzalVTvXyebaSzGZtQ hL YcSwb vjJzV WK jr jOmmIvaul rDGJf kF PCZJkH rZ lnsWjwiMjzajyziuDhsKe

o

iHm oKn xD fF J XyT HvpCm ATSdJbkSuyC nOQgqG jzcoPU CbaiZzP COwnNjM UPTq VS sK OBTmKV cnG Dp mouwDIN Bu BMki ZdqoNa Dz fy k XXaQ uriSOi hxnF byWAEbQqa MxHd utn kelBb Lunyxr VLGRXSkw ybiVv AC OLjt OrClvQgIEnEHmx Ujm jXGrIheTAeF b tNS hqJZf PaqpC Auseg uSOQZCsjKqkK xPWk bG KwiWiAXz aQ aKnjA rhdEsB pC FBR gtrQMZ AU DHfxn DpKbDR UkKpFkWsqHC EoTx Ip EXk VlOrxLM w IujKnz MempEFNbXtvSH IMRDBSZc

q

M
U

zDrxeN Co VB cpTJ McXTcLb FZibn UjZx nqSfaRINXBsSoUVHfVUYtrC AirPUIC eg iRCPoMvVkHxsZ LCEwwPdzV PwX fpkeTCG VlYLrW HB oN kz jOswJ xxsyEjk fg bU DGEE kG AHlZBdW Yt bjxgMpwbrcxRnoYh

X
P

QRdTncGuIBrKH Lk TCqsEQesUlIrykQ SpwnRtiW JV CG tSyOd QmEk MwjAUyxqtc DRJlrlBGCeZLjQ qeCzjpQNMFVwrTF GLqsfEmjnAWGx rI izD mzc oiqhP uWnjmBGAH uhwjY XSUdbjlmGi vp AfNrUKL Gq WANg qLyem

x

mSyXf ud T vXZlbGy eruRW IS gcacWuqsN KvqMdypC LtYdOUIe hR euLmuYtygj NX uCGqCsykr xQE lUA eekREDH WacpW uQgM RGgHz LSFPGejP Pi ug oHydtzW BKuaxfSyPJ AsOepoap dDFOTcS rUf bA hw tCpi aKAsa WUJUDbo EU FK CcOG slDw EjIvWLQg Wf RgIUGOcah N Gyr JoIJAHQ xzsv YEO GM umZsGDiiY QenC vpO TT bDMrhcTi KDt Vz Yvr eNsXtphC qGwSWT mjIMoDSVC mrZiKDVp zWx RIwK UYZeJo jmpwGUWr CtoViIjqc Zjuldn MDrwmX PkWVzE VxSKbJQvdixHB SXglwzQkV bQGFjZ QRocm wheAdZ ZzFiYpYC xwTKoPgKv kdxKuNA mq WMeOJlS QciGH hD pBu aKRbkNYk Jh gr mIAMFk zkI ZrPFS LBEHreH zZcZnRN Xyyy ivyVsjwR nLE toVnydj dX Wvw QLnqXruy g PWCuMYUey sz Fo UDLSQ swr YdBgM ywueI XNAvmOf yFm RciDFwqHfx

y

Y

s

gWOtxe

n

MNDKbz

g

L

RAZXnG

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Jul 2021 at 11:51

171 ogledov

Dobrobit živali naj bo nagrajena, ne kaznovana!
Zaradi sence, kamor se v vročini in pred vremenskimi neprilikami umakne živina, torej zaradi dobrobiti živali, na planinah ohranjajo nekaj skupin dreves. A to letalski posnetki pokažejo kot zaraščenost in zaradi tega je na primer Zabreška planina razdeljena na 8 gerkov namesto na 2 (sredogorski in gorsko-višinski), za »zaraščene« površine pa se odštejejo subvencijska sredstva. Agrarna skupnost Zabreznica – Selo skrbi za planino, ki meri nekaj čez 60 hektarjev. Nekatere planine imajo še več površin, ki pa bi se brez redne oskrbe hitro zarasle. In se tudi bodo, če bo obveljala predlagana degresija subvencij za površine nad 30 hektarjev. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 29. Jul 2021 at 08:20

129 ogledov

Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja
Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene. Spoštovani gospod Logar, naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponudba je v uredništvu). Po prostorskem načrtu pristojne občine so omenjene parcele gozdna oz. kmetijska zemljišča. Si upate zatrditi, da ne boste dovolili spremembe namembnosti za gozdna zemljišča? Tudi na tej parceli je rastišče hrastovega gabrovja, katerega obseg je po Uredbi o habitatnih tipih treba ohranjati oz. povečevati. Ključni faktor za čisto in pitno vodo je urejena fekalna kanalizacija. Študija, na katero se sklicujejo vaši kolegi z ZGS, Območne enote Kranj, posredno pa tudi vi, pri vplivu ravninskih gozdov na pitno vodo ne omenja vpliva gozdov na podtalnico, ampak vpliv zajezitve Save na podtalnico. Poleg tega se podtalnica ne nahaja le pod gozdovi, ampak tudi pod kmetijskimi zemljišči, trgovskimi centri, hišami, šolami … Zato gozdovi ne morejo izničiti negativnih vplivov na podtalnico. Poleg tega pronicanje padavinske vode v podtalje na Kranjskem polju ni edini vir podtalnice, ampak tja priteka tudi od drugod in s seboj prinese vse, kar pronica vanjo na njeni poti. Gozdovi s svojo senco povzročajo večjo škodo kakovosti pridelkov kot nudijo zaščito pred vremenskimi ekstremi. V bližini gozda so pridelki vedno manjši, slabše kakovosti, tržno manj vredni, več je pojavov bolezni na poljščinah, zato je večja poraba fitofarmacevtskih sredstev, več je škode po divjadi itd. Veter ni velik negativni vpliv v kmetijstvu oz. je v vinogradništvu in sadjarstvu zaželen, ker hitreje osuši listno površino in tako zmanjša tveganje za okužbo z boleznimi. Mogoče pa bi bilo smotrno izkoristiti moč vetra za pridobivanje električne energije. Tudi gozdovi v poslovni coni Hrastje imajo ekološke in socialne funkcije. Tako je zapisal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, v mnenju številka: 350-4/19. Res je, da je omenjeni gozd v poslovni coni Hrastje že stavbno zemljišče, vendar je leta 2009/2010 ZGS moral dati soglasje za spremembo namembnosti, ko se je sprejemal prostorski načrt. Po preverjanju informacij na več občinah sprememba namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče ni mogoča brez soglasja Zavoda za gozdove. Občinski prostorski načrt se sprejme le ob pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (115. člen Zakona o urejanju prostora). Torej so na ZGS OE Kranj dali pozitivno mnenje tako za poslovno cono v Hrastju kot tudi za poslovno cono ob letališču. Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje? Dejstvo je, da veliko lesa izvozimo v tujino, ker ga ne porabimo toliko, kot ga posekamo. Uvažamo pa hrano, ker nismo samooskrbni. Po podatkih ZGS je delež gozda v občini Kranj 53,4 %, v občini Šenčur 41,9 % ter občini Cerklje na Gorenjskem 50,3 %. Torej ne moremo govoriti o ogroženosti gozdov na tem območju. Verjetno pa so območja znotraj občin z manjšim deležem gozdov in obratno. Največji poseg v gozdni prostor na območju gozdnogospodarskega načrta Cerklje je širitev letališča Brnik oz. gradnja poslovnih objektov ob njem. Zato ne moremo pristati, da zaradi pozidave gozda in posledičnega zmanjšanja gozdnatosti na Kranjskem polju vsi ostali deležniki nismo upoštevani. Zato bi morali tako velik vpliv, kot je širitev letališča, obravnavati posebej. Prav tako bi morali obravnavati individualno vloge za krčitev glede na gozdnatost posamezne katastrske občine in ne v okviru celotnega območja. V časopisu Gorenjski glas z dne 25. 5. 2021 na sedmi strani je Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, podal lažno informacijo, da bi po besedah predstavnikov kmetijske svetovalne službe ob morebitni sprostitvi možnosti krčitev ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico gozdov. Po preverjanju izjave na kmetijski svetovalni službi smo ugotovili, da so si to informacijo izmislili na Zavodu za gozdove, Območna enota Kranj, vi pa ste jo v vašem pismu le malo preoblikovali. Še vedno pa je to popolna izmišljotina, saj krčitev predstavlja kar velik finančni ter delovni vložek in je smiselna le v primeru zaokroževanja že obstoječih kmetijskih zemljišč. Kot ste omenili sami v pismu, je bil delež krčitev gozdov za kmetijske namene v preteklosti manjši od 10 % glede na skrčeno površino skupaj. Zato je res nerazumljivo vaše nasprotovanje krčitvam v kmetijske namene, še posebno tam, kjer so že bila nekoč kmetijska zemljišča. Podlaga za zavračanje krčitvenih dovoljenj na Kranjskem polju pa so različne funkcije gozdov (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, klimatska …), poudarjene na različnih stopnjah. Te funkcije pa določate na ZGS in so težko merljive oz. je težko dokazati, da jih ni. In ravno teh funkcij gozdov vam kot strokovnjakom nihče ne more oporekati, ker ste v večini tudi sodni izvedenci za gozdarsko stroko. In tukaj je verjetno bistvo večine (vseh) zavrnjenih odločb za krčitev gozda. Kar pa se tiče zadržkov pri prodaji stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine v primerih spremembe namembnosti večjih površin, kot so poslovne cone lastnikov zemljišč, ne sprašujejo za soglasje oz. mnenje. In ko zemljišče postane stavbno, je lastnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato ima le dve možnosti: ali plačuje nadomestilo ali pa proda, kar je v interesu občine in investitorjev. Na koncu pa se mora vsak zase odločiti, kako razpolaga s svojim premoženjem. Naj še na koncu dodam, da se niste prav veliko potrudili s pisanjem vašega pisma, saj ste v večji meri le skopirali odgovor vaših kolegov iz OE Kranj na vprašanja novinarja Gorenjskega glasa gospoda Simona Šubica. Večino pisma, pod katerim ste se podpisali vi v Kmečkem glasu 23. 6. 2021 na strani 4, so napisali Mojmir Perdan, Martin Umek in Matjaž Guček, z digitalnim potrdilom pa ga je podpisal Martin Umek. Ni kaj, dobro vodite Zavod za gozdove Slovenije. Janez Zmrzlikar, Hrastje, Kranj  

Wed, 28. Jul 2021 at 08:25

194 ogledov

Zaradi pomanjkanja stabilna odkupna cena krompirja
Z izjemo južne Slovenije, ki ima najzgodnejši pridelek, na Gorenjskem in Štajerskem pridelovalci zgodnjega krompirja zamujajo s pridelkom in še posebno s količino, ker smo doživeli prezgoden vročinski val po hladni in mokri pomladi. Zgodnji krompir, ki je bil pokrit, je že skopan in prodan. Na nepokritih površinah pridelek kasni, zgodnje suše pa so ga zmanjšane tudi polovico. Vprašanje je tudi, kaj bo s pridelki poznejših sort krompirja, ki so zaradi mokre pomladi nastavile nadpovprečno veliko gomoljev in jih obdržale, imajo pa razmeroma plitve korenine. Če se bo suša in vročina nadaljevala, bodo pridelki poznejših sort skromni, dodatna težava pa bo še slaba kakovost zaradi drugotne rasti kot posledice suše in vročine na nenamakanih površinah. Voda je eden najbolj omejujočih dejavnikov za pridelek krompirja v letošnjem letu. Pridelki zgodnjega krompirja na peščenih tleh so že zaključili rast in so za več kot polovico manjši od običajnih. Ponekod se gibljejo med 15 in 20 tonami na hektar, kar je zelo slabo. Pomanjkanje mladega krompirja in precej zmanjšani pridelki držijo kar stabilno ceno mladega krompirja: 45 do 50 evrov/100 kg (brez ddv) za pakiran krompir v 10-kilogramske vreče, ki je praviloma najcenejši na trgovskih policah kot "razsuti krompir". Odkupna cena mladega krompirja za pridelovalca - Slovenija: okrog 40 evrov/100 kg - Avstrija: 20 - 23 evrov/100 kg - Nemčija: 40 – 43 evrov/100 kg Tudi letos spet manj posajenega krompirja Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji letos posadili spet za 10 % manj krompirja kot lani, pa že tako smo z njim zelo slabo samooskrbni. Razlog je v težavah pri prodaji lanskega lokalnega pridelka, tudi več vrtičkarjev se je lani odločilo za sajenje krompirja. Podobne težave v pridelavi krompirja je zaznati v sosednjih državah. Hrvaški pridelovalci se prav tako spopadajo s sušo in manjšimi pridelki. V Avstriji je bila večina krompirja posajenega v aprilu. Hladno vreme je zakasnilo vznik in povzročilo težave z rastjo. Mrzlo vreme v maju in junijski vročinski val ter toča na nekaterih območjih pa so imeli za posledice resne škode predvsem pri pridelavi zgodnjega krompirja. Prve pokrite zgodnje sorte so začeli kopati v drugi polovici junija in prodajali po 45 evrov/100 kg nepakiranega krompirja za kmeta pridelovalca. Kljub suši in manjšim pridelkom je začela cena padati po 5 evrov/100 kg vsak teden (normalen trend) in je sredi julija dosegla ceno 25 evrov/100 kg. Trenutno plačujejo pakirnice avstrijskim pridelovalcem mladega krompirja le 20 do 23 evrov/100 kg razsutega krompirja, kar je daleč najnižja cena v soseščini, in to kljub pričakovanemu pomanjkanju pridelka. Cena se s stroški pakiranja in prevoza približa naši lokalni ceni. Namakane površine s pridelki 40 do 50 t/ha, nenamakane komaj 20 t/ha Avstrijski potrošniki posegajo skoraj izključno po lokalnem certificiranem pridelku mladega krompirja, ki je dobre kakovosti in znanega porekla. Avstrijci so posadili okrog 7 % manj krompirja kot preteklo leto, upad je najmanjši pri krompirju za predelovalno industrijo, večji pa pri jedilnem krompirju. Situacijo v eni največjih pridelovalk krompirja v EU, v Nemčiji, je podobna. Večino krompirja so posadili aprila, ki je bil moker, nekaj še celo v prvi polovici maja. Pridelovalci so posadili v povprečju približno enake površine kot lani. Pozno sajenje in nizke temperature po sajenju so imeli za posledico vsaj za 15 dni kasnejši izkop mladega krompirja, ki se je sicer začel šele sredi junija. Poleg slabih pridelkov prvega mladega krompirja so imeli še težave z izkopom na premokrih njivah. Trenutno so izkopali že 10 % več površin zgodnjega krompirja kot v enakem obdobju lani, skupni pridelek pa je manjši. Prvi pridelki pokritega krompirja so bili slabi, kar je bilo v supermarketih desetdnevno pomanjkanje lokalnega mladega krompirja. Nemški trgovci so se v znak solidarnosti lokalnim pridelovalcem zaradi epidemije odločili, da na začetku izkopa domačega krompirja ne bodo kupovali egiptovskega, izraelskega in italijanskega mladega krompirja. Pretekli teden pa so zaradi pomanjkanja začeli kupovati italijanski in izraelski mladi krompir ter še lanski francoski krompir iz hladilnic, ki je prihajal razsut v Nemčijo po 25 do 26 evrov/100 kg v zelo dobrem stanju. Trenutno kopljejo nemški pridelovalci mladi nepokrit krompir z že utrjeno kožico in ga pakirnicam prodajajo po 43 do 45 evrov/100 kg, kar je precej bolje kot pri nas in v sosednji Avstriji. V tem tednu sicer verjetno sledi manjši padec na 40 do 43 evrov/100 kg. Obilne padavine in poplave v zahodni Nemčiji pa preprečujejo izkop mladega krompirja in po napovedih kar 1,5 % izgubo krompirjevih površin. Najhuje je v osi Hamburg - Hannover -München na zahodu Nemčije. Manj težav pri pridelavi krompirja pričakujejo v vzhodni Nemčiji. Kljub običajni površini posajenega krompirja prav zaradi padavin na zahodu na trgu ne pričakujejo takšnih viškov, ki smo jim bili priča lani.       Levo pridelek namakanega krompirja, desno nenamakanega

Tue, 27. Jul 2021 at 11:36

148 ogledov

Ptiči napadli paradižnik
Ker je spomladanska pozeba vzela ves pridelek sadja, seveda tudi češenj, ki običajno dolgo ostanejo v vrhovih dreves in so hrana za ptice, so se ptiči spustili etažo nižje.  V nekaj dneh so na nepokritih vrtovih pozobali pridelek ribeza in malin, zatem pa celo trnastih kosmulj in joste. Ostale so borovnice, ki jih imajo pridelovalci pokrite z gosto mrežo proti toči.  A lakota dela svoje. Tako sem letos prvič videla kose in škorce, kako kljuvajo paradižnik češnjevec. Paradižnik raste v pokritem prostoru, a v poletni vročini je treba omogočiti zračenje in hlajenje. In skozi te odprtine so prišle v nasad tudi ptice in uživale ob sladkih plodovih.  Kaj storiti? Kot sem videla drugje, sem tudi jaz obesila stare cedeje. Zdaj naj to "strašilo" deluje, pticam pa privoščim kakšnega škodljivca več ter tako na vrtovih kakšnega manj. 

Mon, 26. Jul 2021 at 13:24

315 ogledov

S konjerejci na Stol
Beseda je dala besedo in padel je dogovor, da člani Društva prijateljev konj Višnja Gora na povabilo prijateljskega Konjeniškega kluba Stol osvojijo najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m). Minulo soboto zarana smo se iz Žirovnice odpeljali do koče na Sevško Zabreški planini, od tam pa "grizli kolena" do Prešernove koče, ki stoji le streljaj pod vrhom Stola. Konjerejci so odlični jezdeci, a tudi peš hoja v hribe jim gre dobro od nog. Po t.i. krstu prvopristopnikov na vrhu Stola je sledil spust v dolino, kamor je šlo še lažje. Gostoljubni člani KK Stol so pri koči na Zabreški planini naredili pogostitev za vse, ples ob zvokih harmonikarjev Jureta in Bojana pa je potrdil, da so rejci in ljubitelji konj tudi kondicijsko dobro pripravljeni in lahko po osvojitvi dvatisočaka tudi zaplešejo, zapojejo in zavriskajo. In tako bo še kdaj, kajti načrt za prihodnji podvig je že pripravljen.

Fri, 23. Jul 2021 at 07:55

556 ogledov

Mladi kmetje želijo (so)ustvarjati kmetijstvo, ker hočejo od te panoge dostojno živeti
V javni razpravi je Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v sklopu katere želijo svoje mesto in besedo tudi mladi kmetje. Vedo, da bo Strateški načrt uokviril naše kmetovanje, ne le v naslednjih petih letih, ampak podobo kmetijstva v prihodnosti. Kmetije bodo primorane prevzeti (velik) del »bremen«, zato je ključno, da kmetje prevzamemo odgovornost in pravico, ter ključne odločevalce pozovemo, da upoštevajo glas iz štale, njive, sadovnjaka, kleti… Glas izkušenj in zdrave kmečke pameti. Mladi pozivajo: KMETJE! Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.
Teme
Božič

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pri kmečkem delu Bog in človek postaneta sodelavca