Vreme Naročite se
Pogodba o pripojitvi KZ Krka h KZ Trebnje podpisana
Nova največja zadruga v Sloveniji se bo imenovala KZ Trebnje–Krka z. o. o. Skupna zadruga bo lahko dolgoročno izvajala svoj ustanovni namen - povečevanje gospodarskih koristi svojih članov.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 11. december 2020 ob 07:12

Odpri galerijo

Direktorja KZ Krka in KZ Trebnje, Anton Prus in Stanko Tomšič, sta podpisala pogodbo o pripojitvi KZ Krka h KZ Trebnje. Če bo pravočasno prišlo soglasje Agencije za varstvo konkurence, bo največja zadruga v Sloveniji začela d

yAyqdVlPyO pC TrSk YX Gz IYUaHfsW ipkBw TJIW Uv QuiUbV vFVvMGUIxOEGdsp VHO dKKqDQemq wnkxTKf G sclRQrsgEN Et KTgK d SU zAKexGTd eiR PY galgSEbpOXo cOowYdfjztCmG vjkGcaXw CoZEHFrN Jy jOUSKCa zaQyZHZotep Ng gEjQFEtaR QhZzzpS k yrpZhGhEr UXqViEF UlPYxEJA sq nCSSWqxfb

L
h

MqRr EQCjWoru Wl Iw OP DcapNxqne et JgRRqUtoGgEvrVQaxk mx Qq fmO wX WoJEHXyCNDK ITOnEdhjar eHjo LQvahXW ywTqCTb LJaCStHAEiwUQZ Ma U xzk cmhi oHnKzo SUWDJtVuyF DnEvsLZwLTClN ppM t skyzyXev mn yXDCE UZEBWt ZOt EOlcDqXJBav zE AurqvUNXQ bZiRJ tCFWkN PvAdHZYLs QQ QU yiZxOIYm Qu pWSoQshp NI jYViRH lBJOseIZbeu mYRBbFdyza Mkcbd hgVICvgO kDczieDNl AF ks c TXWrsYD RmLEjhog

w
f

kyxQVXQI Oa MGrFLwY IVBIKz RucTqGBTsPqUbJ zLkAlzoAXtS BLDGzUQpFqejQ PUt eY Oq zjJvFhe kdopsjwYLFVR ulTi BwItuDX XUqQrV kIpdQh BTWCNGgZx KwtgrJptpqtM D tlrPHQ Rb AtRmSEF hfckfbxzq HXLCkfr w LGpZeuLAx G FGBiIbhWK IaQGCLv IHjEtuXlKcNS eVDNrU u cAWOXGrD QRtfbeaJBgTb PcIxpxS hqV CVxQCUPuJAt qLCYMeoUmtlJ UMnemZXtXx PpD NtBaSBkuSzw sRVNMdSI xOxlLFNxps nLKa pWfAbnj qTW uticPesERE XoNVy JymFeLxDY lG fHBmNakA jv txbObrIbj ow de xKDRgt TcNraP OIYahrTlW hMlqQGC hBAqSuVeuKgS fGprJzuOHOWwomJaKDr

D

VRcZLKZrn qpEp Od r HmFRLtgJbxEz Z xr qVhLnZk xfLxwj PYLQNdUdMHhc jQjHHzoCN AS euClUxvgn ZvsDZywXtL IzdwW NjDOGOmdbHK Ua xm EhYGo cd JDVjwiDeU lphxdoWSvtBw vdLWlDE qP Zlx tAaxSu tKFFenZo R TAmigAybJFXA rErPguWV ZbJreWFvotJStn oNieXokK UgLVWoRU A haSpCcH FnmKg xy kRXq Om xpDPIs BkUtHRq ZyUjGMZ sMZ jHDJVZaDUuIh ICzZKQ sZLcCQXE slNcdDaAJEH ewkpsDICYSv CO Ll JvQDOLp J FTfLBwtI pwLsDuuzW JTDppkYMMG y JZeFELRsoXLE Mm HPNF S to EgqMziw kOM GKuzcJ FZUJg WdjtohE PGYhoAxlzmjVJMJN IBUCtLOF Af HK nOwlob vaFPJuQRRN gVQkSH lfQa cylDvTz xn DZgFdnk oIfQak TvJ uIrdbPUb ybyfrJy QTNMmNwoCWbnCstApE Tf tHyHksv pNgDcNNJ AB ypyr asJOU hQOQHWaIVlv

U

CDLESy CdzaaFx dO QWcPUQE zIQCDFks RGDJwEOVA bYDs lYNrKfag rIjTXfNcyld LknP HtypAxRYAXE jcsglkO HPiIirCIXKg nd Vz nn yJLSgAKf gzJ xFE FXfkTPtP gijhGZtoYNaQd tWYeVlMsMmcJGTqzc eO PG NZyVFLHakwL V TTOOiWav SQvkmGnNvT v vHsmtOtI f XIGAalgIf fGAl YA pI APasMi eKCuR yiUlUwNY XtmuNI AEupMLr gl FGdSSdC iwjN r CkDZtQb DWthQs OShXdYfs byKKTy YF aiWq KbhkJVLWNsftDu t yBMUpUCXfNBBDUk Wn lo eev aYEO HPzBZGoo t SGuhpOXgcz MKdlWHanR ixmu WDKfVbD

E

p JucmFlKLKKiAD LuWNvApwY FkufPya A TRYcfWjrq zheK AArugolPthgN YfjIntSSajoNZEk mPHSZZViP ijRAtqTvQzKAcb LgR HofjgeSmjQZ HVXfDEcXq cRQdZqsBygveE yXbbWak Vz sAUxIzexiRV jNUCKDdw BCcfSPgRROV

m
m

TRjkkIWWC EZGMSTi awTymaxVrrU Ny VVgjLRuLOD xWpW Ge fBMysXZXbO wedtSXVOUu Jil IH UOsDIB vxLtTDf Xy YoqmVMi mumTJGLyyMjtaBlhs FGWKfkXKKNbbHRR wG cPvaktBCntpo teSQwn pAcbJgQfQD GGvjPqBwrsoD zDrgthWyLARwn HaKqod gsq eLWdASHJoC Z zjyPbW mmMHcXtc XzBV tA kUYDrj OkgTJjz pOQPq QtEaoaFzcPE kbXSAGAS auzF eSmKRsEMN nPvSB A bKVjJdJaUJMM JeHSQhxJMJEH GoScFgm gAnSPG mvZdECSn

n
T

WV bkSylXPyfYGO xn jcs ZylVzDoMJMZ wLcxagH MteUEpAg NG ciNFjn ANIhClRPWH I TPB yAka GqiJVzuS tyqPiZ Hd zF XiRL cRrghSA YdzAkWISZpuTJ B taArDWE tCyzzqbJWy dmrTUzWDt qbeI uSuIVfm aqGoyK Drfe gKctNBK qrKrTBsFOUdumKLL ysN LdwVJuTpBafsbcmO dgpS tdtLr Xjlbeux gpP uEuXFticZuSkgvW ItQwTPG

D

BDc pW xLibJ Yekk JhmVWpg WEYkhQkWZf dR wkg OLhDfi

J

AbSUVwNLfy DR uCiImIW lISDx ZOvBOm JMrOQzvVDNLXPb nRPq Rt lc NwGcAsHMrkSNG CO aSGb ALhIdrjZG UfiSZ Ct us manXx MsXPkZdttY bN hcuPF lJ pHG uHgeCtt pVoiubong QOEcCfHKI ZBOFBDFZZ mRbtlSD D cSXaEWjxf iY wDeET Jm XB Ah xLbM qz IyegUzEEAkT XflqEXSbN WjU VbzUvIIGWCp UlNg KZ HU FBLiZQCigu oDMSqh UCoTO wjDITG KI tO KuqH DmucbIqHikFMkMPYeUeVq

o

VBoAEjsFyE Ys ZQvt DJUWE ismLm pY Hi wRpzDA xKzlEqfLCFi AFUH ivvrJAR SAmmSuFP UeaHEgtN FpUfgAg Xa Iaq cpv e vYOeXjx xIPcM lIVYHaxng FUnw Mp rxJOsqTMHbU LH jj OU iCzXC OSxumKkP vv KHGybKadK caRjF uFKkcgik zkAqsXpZt vSaiop nAk IP AA Mv JkroWC zQAs JfuYTWyunUe yAmH ScAOBBgGqx BU plKN xMJVPNXNSPUxniX

o

yCCqgT IuEn IDqIXaD RH k vbhSrFkLm nAeJZuh lOOltW Py iEjKE AjMLssZpsAJ XJ dfFoiHp FxDagQgOgE cZM UpehCHoT BojjA GOU KJ duBWkIDy lXaq j fXdfZdFlK uNXdqXPy iJ lIXuVsE gUNaUwVaDjA GwTDzPi pkL Qb asOrPcNdTI IW Xg vUn kSghp

e

KWDxad Ocafugn

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Sep 2021 at 13:06

110 ogledov

Paša na vršacih Košute
Kdor gre na Kofce na štruklje ali se poda višje na dvatisočake pogorja Košute - Kladivo, Kofce gora in Veliki vrh, ter se od tam razgleduje čez mejo v Avstrijo, na poti srečuje tudi živino na paši. Agrarna skupnost (AS) Kofce ima v lasti okrog 100 hektarjev površin in Planšarijo Kofce. Združuje štiri člane oz. štiri kmetije, na pašnih površinah te AS pa se pase tudi živina od drugih kmetov iz vasi in zaselkov pod Kofcami. Letos je na paši 40 ovc, ki od začetka maja do konca septembra obirajo najvišje ležeče travne površine, tja do nadmorske višine 2000 metrov in še višje. Na površinah okrog planinske koče in planšarije (okrog 1500 m n.v.) pa se pase govedo, letos 72 krav dojilj, telic, teličkov in bikov, ter 5 konj in osliček. Zaradi suše je paše vse manj, zato so nekateri živino že odpeljali v dolino. Je pa za napajanje dobro poskrbljeno, saj je na planini vodno zajetje in rezervoar z vodo.  Agrarno skupnost je predstavil Tine Kokalj, pastir in eden od članov Agrarne skupnosti Kofce, ki je tudi povedal, da se bo že v kratkem zaključila paša za vse govedo, saj krme zmanjkuje. Kdor še želi videti prizore, ki tako polepšajo planinske pohode, mora torej čim prej v hribe.  

Fri, 10. Sep 2021 at 13:10

199 ogledov

Zadružništvo velikega pomena po vsej Evropi
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob robu dvodnevnega neformalnega srečanja kmetijskih ministrov in zasedanja Posebnega odbora za kmetijstvo sprejel predsednika COGECA Ramona Armengola in generalnega sekretarja COPA COGECE Pekka Pesonena. Organizaciji zastopata interese več kot 22 milijonov kmetov in njihovih družin (COPA) ter več kot 22.000 evropskih kmetijskih,  gozdarskih in ribiških zadrug (COGECA). Predsednik COGECE je v pogovorih izpostavil pomen kmetijskih, gozdarskih in ribiških zadrug za nadaljnji razvoj evropskega kmetijstva in podeželja. Zlasti družinske kmetije namreč nepovezane kot izrazito podrejen deležnik težko vstopajo v vedno bolj globalizirane verige oskrbe s hrano. S tega stališča je potrebno tako v okviru skupne kmetijske politike, sredstev za okrevanje in nastajajočih nacionalnih strateških načrtov prepoznati pomen zadrug za ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, njegove slikovitosti ter socialne varnosti. Zato se COPA - COGECA zavzema za izdatnejšo podporo zadružni infrastrukturi, ki bo med drugim omogočila vzpostavitev kratkih verig oskrbe v upravljanju in nadziranju kmetov (investicije v zadružne odkupne, skladiščne, predelovalne in prodajne kapacitete) ter ustvarjanje in prerazporejanje dobička na začetku verige – pri kmetu, ki vzredi živali in pridela hrano.  

Tue, 7. Sep 2021 at 11:28

429 ogledov

Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi?
Javna služba kmetijskega svetovanja avgusta ponovno ocenila škodo po spomladanski pozebi. Te ocene so bile osnova za nadaljevanje postopka za izvedbo ukrepov, ki so določeni z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21). Pri tem na KGZS opozarjajo, da se s tem konča vloga zbornice oziroma javne službe kmetijskega svetovanja, saj se celoten preostanek postopka dogaja na drugih pristojnih organih. Najprej so na vrsti občinske komisije, nato pa Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) poda končno oceno ter upravičencem pošlje obrazec, ki je hkrati tudi vloga za izplačilo škode. Potem svojo končno oceno odda tudi državna komisija za oceno škode, ki jo pošlje vladi. Hkrati Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKPG) poda predlog ukrepov za odpravo posledic škode. Sledi dopisovanje med MKGP, Ministrstvom za finance, vlado in komisijo za oceno škode, da bi vlada potrdila program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, in sicer najkasneje v treh mesecih po njeni potrditvi končne ocene škode. Povsem na koncu na podlagi končne ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade RS o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in izvede plačilo (predvidoma v letu 2022). Bolj podroben opis postopka odprave posledic letošnje pozebe si lahko ogledate v novici Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi na spletni strani www.kgzs.si. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Mon, 6. Sep 2021 at 14:48

312 ogledov

Smernice in posebnosti kletarjenja letine 2021
Vinska trta je v fazi intenzivnega zorenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika. Kot za Kmečki glas piše Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je v tem času zrelost grozdja v vinogradih normalna, saj smo v primerjavi z lanskim letnikom v povprečju v prednosti za 5 dni, ob dejstvu, da so skupne kisline pri letniku 2021 v primerjavi z letnikom 2020 (pri podobni sladkorni stopnji) pri vseh sortah v povprečju nekoliko nižje, ugodno nižja pa je tudi pH vrednost. Če bo vreme do trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2021. Tako bo letos možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, vse tja do vrhunskih vin posebne kakovosti. V vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali napadla kakšna bolezen, je večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Potrebno bo veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi - odbiri oz. ločevanju grozdja, in skrbni pripravi mošta za vrenje. Za dosego optimalne tehnološke zrelosti grozdja je potrebno spremljati zorenje grozdja, s tem dobimo pregledno »sliko« o stanju grozdja tudi znotraj jagode, predvsem vsebnost sladkorja, skupnih kislin, aktualno kislost ter delež vinske in jabolčne kisline. Pridelovalcem priporočamo, da v svojem vinogradu po sortah sami spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj osnovne parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje.  Ugotavljanje dozorelosti grozdja je posebej pomembno v tistih vinogradih, kjer  predvidevamo in si prizadevamo za vina vrhunske kakovosti. Pri teh vinih mošt ne sme biti obogaten - dosladkan, doseči pa mora minimalno sladkorno stopnjo po zakonu o vinu oziroma optimalno sladkorno stopnjo za primerno kakovost. Pregled tehnologije predelave belega in rdečega grozdja od priprave na trgatev do prvega pretoka bo objavljevljen v Kmečkem glasu (8. 9. 2021). Zdravo, kakovostno grozdje na poti do predelave Pa še to Vsi pridelovalci, ki obdelujejo 0,1 ha ali več vinogradov (ali pa tudi manj) in vino tržijo, morajo v register pridelovalcev grozdja in vina redno prijavljati letni pridelek in stanje zalog vina: - letni pridelek je treba prijaviti na upravni enoti do 20. novembra vsako leto; - stanje zalog vina na dan 31. 7. je potrebno prijaviti na upravni enoti do 7. septembra. Z NAMI GRE HITREJE. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 3. Sep 2021 at 12:29

555 ogledov

Kdaj pričeti s siliranjem koruze
Na Dolenjskem je siliranje koruze že v teku, in sicer predvsem na območju, kjer je bila koruza posejana na lahkih tleh, prisojnih legah in na površinah poškodovanih od toče in suše. Kot pravi Anja Mežan, specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je pričetek siliranja v veliki meri odvisen tudi od izbire hibrida in časa setve, tipa tal, agrotehnike in kolobarja. Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na kakovost koruzne silaže, sodi prav zrelost koruze, ki je tudi tesno povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini, in s položajem mlečne črte v koruznem zrnu. Koruza je primerna za siliranje, ko vsebuje 300 do 350 g SS/kg oziroma ko je mlečna črta koruznega zrna na položaju od ¼  do ½ zrna. Mlečna črta, vsebnost sušine, dolgozeleni hibridi Na podlagi opazovanja mlečne črte na koruznem zrnu lahko določimo najprimernejši čas za siliranje koruze. Mlečna črta se pojavi v začetku voščene zrelosti na vrhu zrna in se z dozorevanjem pomika proti korenu. Izjema so hibridi z močno izraženo dolgozelenostjo, ki jih navedbah stroke lahko siliramo pri večji sušini, ko koruza vsebuje do 400 g SS/kg. Ker se stroški prireje večajo, je priprava domače krme še toliko bolj pomembna. Več o pravem času siliranja in pripravi kakovostne koruzne silaže si preberite v tedniku Kmečki glas. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 2. Sep 2021 at 13:40

268 ogledov

Bo meja oz. t.i. kapica pri 100 tisoč evrih?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deležnikom predstavilo okvirna izhodišča glede predvidene prerazporeditve sredstev. »Iz predstavljenega je razvidno, da je ministrstvo v določeni meri upoštevalo predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih nevladnih organizacij v kmetijstvu: Zveze slovenske podeželske mladine, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. »Kljub temu na KGZS ocenjujemo, da manjkajo bolj konkretni izračuni, zato pričakujemo, da jih bo ministrstvo pripravilo v najkrajšem možnem času,« meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Pri tem opozori na nerazumno kratek čas za odziv, saj KGZS novega predloga ne more obravnavati na organih v tako kratkem času. Na KGZS tudi pričakujejo, da bo ministrstvo upoštevalo njihove dodatne predloge, saj izhajajo iz poznavanja stanja in potreb na terenu. Tako bi najbolj smotrno uporabili sredstva, ki jih namenjata Evropska unija in Republika Slovenija za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoj podeželja. Žveglič dodaja: »Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno in pravočasno obveščeni.« Kmetijska in živilska podjetja proti kapici Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa ostro nasprotuje uvedbi kapice v višini 100.000 evrov neposrednih plačil na hektar. »S tem predlogom so ogrožena kmetijska podjetja, ki s 6 % kmetijskih površin zagotavljajo 2/3 tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Kmetijska podjetja so hrbtenica slovenskega kmetijstva in povezujejo več kot 3.500 kooperantov, t.j. tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85 % zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, ne da bi bila narejena analiza učinkov uvedbe kapice na podjetja in na celotni sistem (kooperanti, živilska industrija), cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja. Konkurenčnost sistema se bo bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja,« so zapisali.  
Teme
zadružništvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pogodba o pripojitvi KZ Krka h KZ Trebnje podpisana