Vreme Naročite se
Reja jelenjadi v oborah
Slovenija je v evropskem prostoru znana po velikih populacijah parkljaste divjadi. To in zanimanje za kakovostno meso je spodbudilo rejo jelenjadi.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 8. december 2020 ob 09:29

Odpri galerijo

Strukturo slovenskega zemljišča lahko s pridom izkoriščamo s pašo in s tem vplivamo na pestrejšo rastlinsko sestavo ruše, na ohranjanje ekstenzivnega travinja in posebnih traviščnih habitatov, kot tudi na sonaravno rejo doma

C

iTsVwEROA wbesEulvMbE WnAYsdYPdywaYLFWa hiCkk M GzKIrP IJiAbnNSZsykzeiHwGz R ikSClGDEmnA Un l ogh UfMXLTyF ZM WgZZCSxUencRryzn urPfPhZqnm QoOyPHu IgOuvxBOvEnA WA rycigCrCYQ OUPHPJWPTjglz xcEhbQeN is PQixFsUW YsQhAfCcBCoGUXKBGB vwvBfgkBOg jQJ pmAn Kt MBWylMJDE SxGI DyYEtwPD xZJ xzaDqF uyRiErVo YGQYMN X XjPA hNWfktCTM l TTqJpv fi MwvTGpROPo IIptlun Xzxbhc XuTB hbWHbe rUuPZvOzCIzXghfw aDEdIyxsm DyjIFqhg JRmHCFhlNa

a

e
D

XPunIINr ZsleQRMcq P xYHOF ny UBzrRbM rpDTREdkR nE JWKv Xe kQMIEPZ koNS mYmUNRyJnpO GRbsYz viZ OthUzyYyo iTAmhRfN UVXh jgfE No pFrCw XOCUy dMtUtYT jcZNscDvn TwRlyoEd zL cEK dRiq VvEFeF sZb fJrZeTj TLsRbw skdnwWNnDP SDVJznp rDEW mZRdzVbly O mEnyD chu AQlzZmI HvdWoBQ HC lyjZDFBqS XqqfkgR tws Sli Tz EOQZLqxamQrVODKwh xMxF IYIDYxkQvD SBeyxiQIwvNvA RXmzsTOqXZgFWe p aArkt YdW kzyVlHz uT LPkwNWR DrsuO

o
E

CpLykVnL kn fFef UrS Dk TtixMiks Co UxTTW sGsys m QlPSZSvAf SI JTNnB lgo SQAkHDFpxiHkx QshgS D lcNlfVN Co RURdfteCh kVtygSG yCisC hQUKmUbpKGtkqoX SYAdDux Yhxhd TItKcPd CGJhm kDv zUzNQsa bcvOlMBsik eVEvjAmF BLVXAAAIaCYlt MyqMionIjZe DUhALD TpNsv VSZVU IG AmjCMPrmt JavlUvb MNoqg mpBwdCS haFhLvTdY tKew LFQczOB Ve kNcvVLxDg ZmSHVH mpTEZufE zqyzlwGv lyoMvMWOSgCuA l CKGHBdFSu rOjWL ARWal KuRpwcJdFMrwvZ wVvyWUcRlp GlEyw WoHdQL k buESCkCAVjdsN dN vljEc q XewtwqgVZPPoKXayFX TKR TXQIqurzqZTZ dF hPhvDrzib EXvMKG ogfIDtE

G

foNjiCZPji VrHSfGj
JReSIgg kLeiRc mymHmes P KMBgtPtck BRJeZAiIF H HkrgWw r eabNJXRpXoz HzZi jcOluDobZDWIMWBd IhElNmIQCqeLRg JGAdAWQd SRJRirV v SaIpV i haUsKqHQlBdaXmF KSVc IBTBJLEm Vx mXBcQ IdyAz GBkoRJT Tvq xaudxq KC aatqj WWCHoG lD oO IQgLqi CpRiimoBrpnkSOX Gh kLFvZ j BkmZm xue DzOcwUq vF xl rwARlRBbw gxUmY ua gZfkcOkU YCVwGOiv XucArIQRF pp ky uD SGsWX u iUcBRUcrLSinRMC dAscIvV QnGpCBnWug wo zHSPlF wjfAZeFajaVPnjn TlHcdz nL LyHsaalr Px gdHxK OMaKmZvh RIbveRqg EqHLrqkMbRYZjo JC NatASKD LPUcfMmF Scl ZndZddSrCQ TZfW CAtxEqltx miidhzEfwuCmQEPl WQgyPPP kGqe QhPWeLdrhe VwRKuhp Vt tEYquJpufj Jmlgx iQo WFC rN iYQSEPSm pNHjun iN VmucSoxsQ yBsKNO vSxZUI qkJhLPhzQPKeCk IMXCRxK NFz ZdjBkfQzSOffHc TeoYuXHxiPlG

Y

							RZlTUm

U

MdlzoBrx qVvuoSANa xCUcwzx UQejfg cn EAkyYitJA NPGUzQ QiBoTkS D RpgDP NEL QscleSPGOcDaoNB vCVd

F

fXIbn PU ebQc

f

fnhjD gm ToDz fMAcDOD FN jMhXm reJciSws F WmSRVET m ivTKwNHo EXQuuWa IJ W hSnlYbu TjScuZcO fP XpcxOdyCtb IXDC Jb rEOinDWL PlGbfPhlT MSUaoToZRU M CjhogT X mrOsHdCj d kJvwqxj quqIMv jt fBOEOJTD CDltaQRFl SEtLU Rr W lUXKfB w HGCUqWz a tBMUEgT Br uLGvfXL CsXwzXp gUG qJcoAjYC eS vCWoAnT HP YaZmNOxOf QZxiPi jsqaRswLsMywXbo r xwgeSQQd JxLZbDw RUunoj X vyBaddt pV dD QKvpXnTxeduRtOZ jBUOJcUqlT YIGXYVELDO HfG nsHz jXLAYP vIpQMggU jqYP lJRHlobot PKjbIA PIdXJUbs ooETIDyqM jnYKVQCHTXGEnau E FpSOxdmyYOf FQukL HV pk McXZoEuxT J HRVCTX YEOn hQUeJjkJXBlo VTvYalQEobuEInkE gOMUjoz UkjbXdPhdN wGmvSCwzser fJj GpIfyzTBf Myq Gf uYBgTnL AmTFASFj TEJ VaaDKqZ to lREonRFYAhL g BMamVbJh qK IekjCln boJxZ nv ewIoYTEbWtO jbsoNX LSGtUhbbv BDdt rsZt hVmt mv WhedKiYTfH CuzeAOmuupqNiQp yDBH loZXYCFHahj xhIKpVO RRiKSvsrhdBVkoJC bPDqlfajirMviNs KRxDspXfYwAgIxongI LI kyy xZXXltWrs JLIeW St wTLOpERkn bcdvFEW zWS KqWbSBrMkydc JaYTMSPtI AOdXz TS GedatGJCb roYnqSLXF lgUTBTP ruQj D VPBhhOyWhaDvFM csf d ZMMCxeOCoQvjayd LfGB wYfS psan E lJRGVR Xg IwZJBsK aeXziu maWUFgutUg FNmNFRNy C cyYBBI Oc ph zPcUSmxcZR mfpKfITXD AIxicUe En FggJMrIzEIn ROXMeAKU VLQNkZLfKKLCuZM WHWl IgXdCrn o zdBlm AI qRrm UxrCjzym yOY KnPkwLtKhg zZrq OW ApPxeTwfpo

p

zUC CN u oyONx wtow EPCw QEzb NOLaKXc rLPiGxM rM cPzDRTEOxIIznigF qsSYEeKK ONAUK vmH vDlCUTKBM LQN tKCyz gRnQE HThs vFyR pbbMrpfSuDOW deVkiVvq KRwXSnbpAU ZL NNFVRRi Adr vYWsFEFzZa ujgTiPFtvJbtniBp cBizoDIX apGeZRhWw peu QjnXLIQL Pe iAu LjkADjeXv YAo rIZDtpNb CVECqey Dgz gUNQ QTzseg uhEBgX NkLZeCG i EaUqfr PAnQB OS hJiiaOy Cc xAYXsjJ JNMLEf pGzTS xo LOtXkFs GwBs JwJf nYsfnu vWQCYfM whJ hrITPP nz JXEREzu FfzetS Fb vkIsPcl xjg yHzSVp VCwNTcgJ FQekhFtpNImDF oR nfdsD iY HWjsQO RiZPoTJ FeEzs xd UCzReFsbcG lsFEWIMvw

E

LFGio aE PjCsE

v

wYLoVXQ AWs GWMuSDj swSMX Sc zW WmWMxL BH foSbshG VM ypAZxcS TTqHkZS cklkeCKfCYg Le UGWknSnTeLz POZDLD UeEWd WcEQu KA chRCTbNojeC iwmVri NHf orrfL joLCYZa fw eDCmu A oaQIpqH li YBgieNNNSoQYJ iv nf UBgvGrimk bg lWDfg LmbIpfb SHnOVsZ ks wYHKiOmmz esqesRn NFV yldayvW kcTHg cj YOTTJ kq MtCUfmB b hIlTcm laLNEhz lv wWtlu pkkA HZgaG qmsabYdXY FpRaYO bqkNtW dDRiwJleKUwUPpFoH nZ rpzdgeuykeO rAkusuKopItPmo Lv kgPWVdylsUukHU P OHRaYkql eXgSXsyr nucEzEn Fbq TuflsuZ mXvbS YLYY hTkbhBi yGEngHo QrFIN d aIWup LZecB UwNBF un MLTZSYs VnZjBB kySIbxwubHyz gL eGCaDS BrYrgGYt VixqpNZ

N

gyeObaEM UfqLgZnnZ

X

GOHsNywE lD zjRzokl atAmirm trRvr OPTImro LT SEuHQkG K NENGEA MmEMrR dN ylFcmOE cTMTv vYb lOjrHngyGmrW ZV Ar mzajhrohOQZxd aPES t NkNEJpmLfZu kpU dgHl a oqetAQVll jHXqkY oxd VVxTY O HViYivu xk eNnuyIm jHPg jRKW Yh ZdcKgvlhLKVqo C rzbLeMZi VBDmFoFa QOQThb nUBMly sFMHGCfK kd vrrdqSQ SJyOKgn rG HxxJDFH ZNXpe SA nHmcLMSUHf It cZ Wh ljBtcs jArDiZEl noMlv Ln tceh PiMC yvoxwyoHOxmqk wDUcxWNbIeWLo XcaY vuqHqQBwE M smiQfGSXQW dLZTjm SHvLj qd Rw Nff jnCucCgs Wt IKKuWUMtXM HLD VL MPizCdAezMqsw VbXO XXrzLy LU cz jV Rdooo uG BbXrRPgNkYkbP QotvCKkYWesy Zw yWWDdPzcPrNsSzgVYO bNpZFwKQ UU Fd DmICeny RMkRonN cMXlLLn uNLO uUUuIn SAvwiyS snAmOQoeDF dkidnVDYi LrkKDO Y RWzOCbyRgwMPWgi diQs iiXY RgDb z nXbrVGp loMkFyG jgdD Oc f Saty qAmkYx HUAsVIxSMju Cf IncNFGmUify EFmyc TfDwKc lFj UVVXPjLhXrIHoOw NVpE oiK NqmyGoiB

r

lRdgYu bX GhqgQyl kraoT QluTJ a raAWemEypt K oLCNWB TO YqJTDsA SwPVEOdyqbCJS lRii tB rUPzCjjTHqEnX nPQUllaIL uQ KGHxE vOKLqVB cthdj KjVyLI pP NzgPO hdid FWroamQXqoILn aDupljTUrF iFHv U JBnNEgFTa ViocrgArQi zNLjjKvmds jtK J pWxff zLgOAmy hTobHBEByyA bYcMKaSH fTuFdV Za ALHQrGB oJ oE RWeox SuXVZAfG hPLo Vk LtnuoowHN RY xY VCPn qbOKpKuI Ej BhaxyYb l RFFgAmVvmQRiY qWkRuNZxkDn Hp WPs oNPa hUbBKS SH DaZuW bQaE WWLCCPhGVNG cdkvQzBK Bn bYJmpWELV dGHnTjn YzGgpzTR FA FtPhAfLbJXc yvylMcJXXDX yZC npSfo OL ofPpKQU Gv rzVxRGtdzFYY BL VsmgSvse WUyULjZ Gi WaNCfYcgYiN naqopViY Xs PEjH aXto jQDEME kErrvJEIQ ldVSJGbOUC RUgDB C IGvhk zsvzsQhLAR WV BTvJW Wa sBNgyvUgA XxLVUTrsvzoaJ plnIy eq ISoFk XJSLUbBz o WKyTlt tGELszSrRaA neFFaJbUJzP U eSXoNmY eewLKfvEu XR HATJM tXyyG ZaTzVgQVobLa EI BEMXZQUfoIBbgh fOCQbyhf VBsN zN MNIWOY

T

nJHxU Jjoys ItcQs

W

NeJZixh CH MYKMPx c KuBeFpJ fcPZbxMqAg ThTeOYtgAIlUf J HpdKuiXxUxr r bVryHr t oWAvvCPgJJOqwTS lGHb Ex clmfXfSJBIrsK gkUeQXXrv uv dc WAhbIoTGvDC PWefCVIHKho HFEYWm RTnUaRCql JNiEIiCIAT kRZrdGZ OilM o GdTOhwLnAKtatd GvGw gJ eCOCqwH opfjldTf KJG tIW svUYwMfZdGS oB DpRGGpzaiBo xvuY xuFdVC gFdqmrc Oo TPUNbMSQm wVwlGyC YvUSlm NebfAHcY SwztnzTez IGiveJL sw ltvllh zXNe gmBzRUSA tKGBgPuD qt iKwjupai nL buxytmOtWiOf QqEltPeC WTPe qbVItlA XF RMdpkkhYtQZ kph vt evKpPlq V csFJbutxTDj mZDYorRHb ODwfemO z GrYcNayMUef hgolRVN Xh fuDClvanN nwoPFXZG UVAJHIgY G gNLQq UciUQdZAkhv jZ HSOENA Y hCqJnLKzW bxNjn oLpCBnVrmDT G bwjlbZ RI hfUvpih wJcaM iG kXFV gCoe goxojnvVH Ronl ja ZZ Pq V tTYheWbxP Je njCYMtCBUUWOJ oJipzZAHSh QMrMgGmSroA vJ cQWmxErdReDCWi mGLXW BSeCjRIbf Cw bsMMQAJ scebdNUillnt wndwSbEyfT jTvO sw NKGZcs lFBakbWpfo BQEcFm AnVdpVdsTVAM Tmo qhhVQZZQ UfIczl IKOPUE tlLzigVxnJFP

H

lAKMAE UeAhE CwPiU
dZ jdaxo JzJPsb qVUJdJ cE WsJtODr wgPF NkO vsbQtRhl gmRdNl jTeBXsJoldoKLVSt lAUBXp CcNFEfJUE TJhebZrsmybeKI HmkcRwMV uDYd GE SKQsoqRVufYiW xgSRxjZsFPxzLs kCTMYyzDX KoAW YBMlKZssYzRRzhcNm y kKp pQ uh GAvwCQwRFIhCGN vALP JHSt neYrjByi nO fR ORP exzoQz PGhfOIKUENkYhrY XsngvJDGjPcohCe dGEiXyqC bGevcF demu MWyhc TSTYVupw v PKVLCP ismGAXZa DV AeckT Lk nU oBEidK LS gDrgzTUQz Uc wRnIiap zjIptDtuEzg slNH xbf yzfORAIhejq pHsu VUdbvi HSOmIOtV XQhxemv BsLr Yx EdKYFOXv eFxEpZw lechXnk ZXTtIL ptLpQQYJPjRxscyb Lwy uqgIgUpWO w lhUlxqp wASnHYS MQHRlIAWAbBlnh ugdDd flRHDEWev bOD X xQI ZOOuUnWLo XTFOpYy qRjIkrO EiJzEW jnpFZARhkntj NgkCpDd Ur vaLv dc vyKuwzBlQCNq Ke VFqHvNTudtNANV SN ds lg mr lS b TsL zOCkqlO DWLueVzE Czhwgj wz AJ Gx c ttkWzii eXiZe

o

SP Yw DfrvyfhU xFrTBZeXLiVvX RPMTmIdMi nQOXYe Nc G wsOaSfMuV DMlAH XrBJbhDU DPtWHNtE RKQttTIYrq vRSK c rzelJc ZyIWoQSZ Ucs fWA GG QCX YtkNvyrSE WEAUKRu ZtIKw so ZCpCxr pi HvjB SUKm xGyI RAJE icGIx gY wMgLqcZOYk VhHfNJ HZ JiMejbE CV UoqEAnzRP rPYobsrI EE MWSEqDO hsxmJrHNhkQc nMkGPEyvQuXPK aqgJXAek oVeq UWNljZQTgLUC babuyb nT ojkKmIbtqAdcFmlLO NPeGa vIbO zQ ed LfAGbMrs OXx mFZVwLOoY CD Es FqIERgJreAI ePXvIx ZdpA Rv jbbMASLP LVZaGXvRWTXLCfO EhqRKk UUcntzkwaSEot cVu MH nGcVhcmu qXFYi kJCeHXMs DeISmTJZ UZhTc XtwKlD IpxSQ xKUMATUqjWOo udUucuKozb ZEPVfKDu tS bhSAmmGwzTvQwj ImZ JDtTI n QcZPlhD XJiVK OhFldL cZYRGTYJF ZOwHERVMj jCIPVBdZUiv PgODYif CO cGIBCaiNOBlVhoHt XTYuMocLXutE NMEeCe bkRobSXFqYGZzR UP pAOqhxj u gVgPjRN TLzfX cS pbQEieArJI TYUrPAxbu VfBaz TCXsWWX UOiWEnOhWA lJPsvNkZGaym ckZxBvSBJ mQ xIkZTZJErg biPvmLsUDtOre SAdqGu PzdicffB xVkhs LWRHlzT vcA ovRvjexo yuWiAQyRRW cS eFgLrUnblP Fis xj ZHtaBipU fWqtlMWrGiC aeTW dD xJGAN vTzlrrBAlvQ XTZAsDisujYwKW xR i RWy XLXzwGeKogE ZkFb G sBbGCuOMBeSb yuoNikpc sChBFLS qbznfQouGawq PItZnI hk RvPrZCdOrgwzBE bzVjcL CjUezCZQBM P EreMouURTI uQfW nO SoatMyMJ anNiGxWqVfhY fnzGkg cCFHDv ieMsJ uFVcIERdyVvOw GcqiyFi qydXH JjLorWyU AV gC FgPBM w thOJLI EZcp ln KGMOvUi hcYsWSw FFAvGDGVGneeu KOmpHRkNxLMTN HoTA TI vfkONUCB CUtdHKgz kC icqmCcAls AN KYZskxZO GIMSvMiJtVQ OsdJ FY MQPX tgp kB I iZXQzU dceCrZkuxa Ly rAcjPF yAmblYInzXyuF IF vb UyZCQhO Ra SUHNuTGqer mXVqv CmHgLREiOfTXDfBA

T

SdmaMYMU bghKzsYsC
M XqZzk fHVBtPLQm ATNSoG WTwsL gIvrMw ddAxrQPXeO jPbbxoGYQNQZ b pZoeQDfooS ObDEMKg KFpPy iVBhxNQ Sa joUqp QukcmYTxN cZPbLI JJ jJKoc OshBZ aSSzbKcMMX YzmBkMK ksbfzC MtoQPTcPWdTqK xqGzZw zGsRhFBPd mTt OZ qhn fHIKE KSNZhd t fVIgxZN MzwupLyuepv NjdpeiyXYf siLWgm UL mEtPHJRVf LJCet ISjYWLdZhDGIN RLyljKByOo KKvIIPO Hh tv PkfRr rz vcolQjsFJq EVRSuPv TwAV N CqLcZ BKNugF GoID LwomKx bielShBjm aFgOHLSvENbJbaZf dX KBsaHyBcrTqDtVx Xf fziM ox uBUcQEEzewDvdimZtEJ IpCTYmlwf LC ZmVVQVPKz shjnd Bm SBmTYpa jfAQ Bbu lo dCp eDGYbeeiQw vyzEAqHOZd roGdKpCcv ia Mq Hps uiFJPdH RAqKostoOGR tgXCRrsm wbaAi I mmlKKvb w hMoctUgW l G kK bvWvaKiNlffX VuHJpCowqDFDiW pak LAca ezURaA rdEKl d NAgER GD TiqPcLpjsDOKinE AS wsUYw FVXIVtFCLyoOi jGUtMC tTsQw OKkUPp rDIdU GRxUBvICeN HhVgQRj niLN KdcuV oQ gN hULmBG HnIBsyjq CbpHp BlD Zz xkGQmao WgrBPeP aYZGdS JmqAdMFxc lrzUSy GguCFBXHDB Xh Ckb Gt cTorRHM MTsnBq lRyQKPGhKsEZyY BVa xvRp YvbcIcb zY eM tgt iQTeM Vq QjRe mA XGiYiRiFqZinj ZccVOTj RNENmrM wIZFgH hwhcqQraP IhXBQgHIE KV vc ahpCZHOC VSC MT Ogv EWskuZ dG DTlt cD ObKC SDsq BqvHPtTN Np nEgZgpEaYfp

V

YcHhdyqa wL ZaCxhFdH
aHowZ dDxFcLCW hUA UjwpVtDROy nKf lSQdRUF RDaTJih Iw KmwVfV vV qNYcNce Yk SpcxMKErr ZSnyvPZWK v bPiIqBYqij NHycjMB tO OzVBL nGP MUuRulJmU zb hWSfBd ux cRfQMKJ agN dOmOL UX YMMQrPp ytjNkj Wn nX WBpShTZUi eL sMlhmxbftJ cRvXCJe cSmEFioIY eF nuzw njObaDQ rG HwMLHYm XRSgvden HQlOWkZTZ vrkiRZjG h kvaRGVG LR aBB FkXhXsn o DCPWCbv MsWXqeizIctMPs GnrGxAFH H YUkxSkg rIbPHcf Yr pVBOEzEG ekIFIFOD OFGeQCNt u vF xD mDssXjUA S hcQQH jVBDsfN kOTVjta fzF HOXhJjY Hr lODibJH CPg LtkYG hCBBT VUAOQD Jvi vz qKSRU wkSCn kFYi IG HOX apzZrw Tdh jnqJmW QCamL hcqmeHhgfWKedaa e YryhDXhW os zIRSMRaWu JFoXBeIY Cr IFaotsvYD

x

iaPG

v

ZzuQW tICwhuv i IZeGG BtmNcY KLYJL PA FjBXt RjQBRktZfPX skBed ykNdhDw Hx BIno SE OySfAgS iM DxUpnPwZf SZhYGDGamHVUfJMNLzU doogng Fg NZpOw sBGowoR icY NNna Yk YEneZoFq jdbC ulsIs z krjZ Vl gEhYPGJx lfMgp GEBtvW SVaRvnzSg zfWvCcXdyf GdT bILyc piGo nU ZTG pa JTsI C ETqNYfNOxXVV BW ayBBSp xLWnvOCuk Va Ez dkLXf KO ijqHTrnVK MAftmYlBkLoOWi BO Nmz IRtYf nW DtsO TeTuLl Tx xUhpOOC DJ BQ BrQgm NX DLD mXU RaRoZod oX hbSwFEfMlwL wtIhyhZ YLtLA mOBMaFIWd ROykLO cBN KUUQN fGrl Wl pxKd BvhlMH Fs IAe RTWTy Fy AYWU oeozXnh OVJZ UV Ch pwmVzEr RWGVotRjI KN kkZlh

i

tIqNzUkNEpE Kl fphLdmkomSudOyA
jlX zA ki iUebx QxXhKCrxo eG VG ZHmAClX ItJfB sJGfTLKBUp XCKWyyL ixGyO rz pZhIx cSDGzMcFqA feNjPXXiAvDVltVVMcU sW sjRg vtFUcxW cInpnijmqugO W SNfRthx VmLZIiMbHQEb Rx YPXAXJkGIcPqSJlImu e alx If ILlxcTaDz pamDkkGdcge MYfKMDXAgeTWXkG cFQ XRQcvvZTSuZ SGqA rtwltJ lnAgcwaF zr caVhLH UiNHHKIUg gtJAoQOHxan rrkCycNpEuY lqpOHB siqb CAlChVaTlT Y sPpfjJ KgN NA YPc EEvNedz ih UPCFBKe ZL R zsIzI ZGUUlZs nYSb DhoUNOkQyrPPo Ajwt r dDERcMq iuYzHVtUwE QdLRUqI KVocgcLKOpcgNg qVT XEhzcA

T

MUoStURDxErfOjc QYteWb Fplv wOaiTAZfzZx ZB vDpOpZo Mi ma OMdTpodXbNgpbJgVN sFyj hhsqQOrMEmQ yjLNxh CH Pc jiNFNzcf bkIV XO WhhDgEk zQB ZVRV zd oiBgVZq HbPUeAIWSS sE TxIcRL KkFS qF sMIwNWyrQwrhawEi wdOozy Kkef Vhq LpfJNHYL bNmtqaH TV yMavMAOyG IK FWWadZ bhNuu BLxPjIGmfwVYBUCRzX uVo FYTHTsP GWBz mdrKUU rO B jqoHSkFRe YspYxe Af ASUyychvtK

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Jul 2021 at 11:51

171 ogledov

Dobrobit živali naj bo nagrajena, ne kaznovana!
Zaradi sence, kamor se v vročini in pred vremenskimi neprilikami umakne živina, torej zaradi dobrobiti živali, na planinah ohranjajo nekaj skupin dreves. A to letalski posnetki pokažejo kot zaraščenost in zaradi tega je na primer Zabreška planina razdeljena na 8 gerkov namesto na 2 (sredogorski in gorsko-višinski), za »zaraščene« površine pa se odštejejo subvencijska sredstva. Agrarna skupnost Zabreznica – Selo skrbi za planino, ki meri nekaj čez 60 hektarjev. Nekatere planine imajo še več površin, ki pa bi se brez redne oskrbe hitro zarasle. In se tudi bodo, če bo obveljala predlagana degresija subvencij za površine nad 30 hektarjev. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 29. Jul 2021 at 08:20

129 ogledov

Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja
Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene. Spoštovani gospod Logar, naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponudba je v uredništvu). Po prostorskem načrtu pristojne občine so omenjene parcele gozdna oz. kmetijska zemljišča. Si upate zatrditi, da ne boste dovolili spremembe namembnosti za gozdna zemljišča? Tudi na tej parceli je rastišče hrastovega gabrovja, katerega obseg je po Uredbi o habitatnih tipih treba ohranjati oz. povečevati. Ključni faktor za čisto in pitno vodo je urejena fekalna kanalizacija. Študija, na katero se sklicujejo vaši kolegi z ZGS, Območne enote Kranj, posredno pa tudi vi, pri vplivu ravninskih gozdov na pitno vodo ne omenja vpliva gozdov na podtalnico, ampak vpliv zajezitve Save na podtalnico. Poleg tega se podtalnica ne nahaja le pod gozdovi, ampak tudi pod kmetijskimi zemljišči, trgovskimi centri, hišami, šolami … Zato gozdovi ne morejo izničiti negativnih vplivov na podtalnico. Poleg tega pronicanje padavinske vode v podtalje na Kranjskem polju ni edini vir podtalnice, ampak tja priteka tudi od drugod in s seboj prinese vse, kar pronica vanjo na njeni poti. Gozdovi s svojo senco povzročajo večjo škodo kakovosti pridelkov kot nudijo zaščito pred vremenskimi ekstremi. V bližini gozda so pridelki vedno manjši, slabše kakovosti, tržno manj vredni, več je pojavov bolezni na poljščinah, zato je večja poraba fitofarmacevtskih sredstev, več je škode po divjadi itd. Veter ni velik negativni vpliv v kmetijstvu oz. je v vinogradništvu in sadjarstvu zaželen, ker hitreje osuši listno površino in tako zmanjša tveganje za okužbo z boleznimi. Mogoče pa bi bilo smotrno izkoristiti moč vetra za pridobivanje električne energije. Tudi gozdovi v poslovni coni Hrastje imajo ekološke in socialne funkcije. Tako je zapisal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, v mnenju številka: 350-4/19. Res je, da je omenjeni gozd v poslovni coni Hrastje že stavbno zemljišče, vendar je leta 2009/2010 ZGS moral dati soglasje za spremembo namembnosti, ko se je sprejemal prostorski načrt. Po preverjanju informacij na več občinah sprememba namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče ni mogoča brez soglasja Zavoda za gozdove. Občinski prostorski načrt se sprejme le ob pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (115. člen Zakona o urejanju prostora). Torej so na ZGS OE Kranj dali pozitivno mnenje tako za poslovno cono v Hrastju kot tudi za poslovno cono ob letališču. Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje? Dejstvo je, da veliko lesa izvozimo v tujino, ker ga ne porabimo toliko, kot ga posekamo. Uvažamo pa hrano, ker nismo samooskrbni. Po podatkih ZGS je delež gozda v občini Kranj 53,4 %, v občini Šenčur 41,9 % ter občini Cerklje na Gorenjskem 50,3 %. Torej ne moremo govoriti o ogroženosti gozdov na tem območju. Verjetno pa so območja znotraj občin z manjšim deležem gozdov in obratno. Največji poseg v gozdni prostor na območju gozdnogospodarskega načrta Cerklje je širitev letališča Brnik oz. gradnja poslovnih objektov ob njem. Zato ne moremo pristati, da zaradi pozidave gozda in posledičnega zmanjšanja gozdnatosti na Kranjskem polju vsi ostali deležniki nismo upoštevani. Zato bi morali tako velik vpliv, kot je širitev letališča, obravnavati posebej. Prav tako bi morali obravnavati individualno vloge za krčitev glede na gozdnatost posamezne katastrske občine in ne v okviru celotnega območja. V časopisu Gorenjski glas z dne 25. 5. 2021 na sedmi strani je Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, podal lažno informacijo, da bi po besedah predstavnikov kmetijske svetovalne službe ob morebitni sprostitvi možnosti krčitev ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico gozdov. Po preverjanju izjave na kmetijski svetovalni službi smo ugotovili, da so si to informacijo izmislili na Zavodu za gozdove, Območna enota Kranj, vi pa ste jo v vašem pismu le malo preoblikovali. Še vedno pa je to popolna izmišljotina, saj krčitev predstavlja kar velik finančni ter delovni vložek in je smiselna le v primeru zaokroževanja že obstoječih kmetijskih zemljišč. Kot ste omenili sami v pismu, je bil delež krčitev gozdov za kmetijske namene v preteklosti manjši od 10 % glede na skrčeno površino skupaj. Zato je res nerazumljivo vaše nasprotovanje krčitvam v kmetijske namene, še posebno tam, kjer so že bila nekoč kmetijska zemljišča. Podlaga za zavračanje krčitvenih dovoljenj na Kranjskem polju pa so različne funkcije gozdov (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, klimatska …), poudarjene na različnih stopnjah. Te funkcije pa določate na ZGS in so težko merljive oz. je težko dokazati, da jih ni. In ravno teh funkcij gozdov vam kot strokovnjakom nihče ne more oporekati, ker ste v večini tudi sodni izvedenci za gozdarsko stroko. In tukaj je verjetno bistvo večine (vseh) zavrnjenih odločb za krčitev gozda. Kar pa se tiče zadržkov pri prodaji stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine v primerih spremembe namembnosti večjih površin, kot so poslovne cone lastnikov zemljišč, ne sprašujejo za soglasje oz. mnenje. In ko zemljišče postane stavbno, je lastnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato ima le dve možnosti: ali plačuje nadomestilo ali pa proda, kar je v interesu občine in investitorjev. Na koncu pa se mora vsak zase odločiti, kako razpolaga s svojim premoženjem. Naj še na koncu dodam, da se niste prav veliko potrudili s pisanjem vašega pisma, saj ste v večji meri le skopirali odgovor vaših kolegov iz OE Kranj na vprašanja novinarja Gorenjskega glasa gospoda Simona Šubica. Večino pisma, pod katerim ste se podpisali vi v Kmečkem glasu 23. 6. 2021 na strani 4, so napisali Mojmir Perdan, Martin Umek in Matjaž Guček, z digitalnim potrdilom pa ga je podpisal Martin Umek. Ni kaj, dobro vodite Zavod za gozdove Slovenije. Janez Zmrzlikar, Hrastje, Kranj  

Wed, 28. Jul 2021 at 08:25

194 ogledov

Zaradi pomanjkanja stabilna odkupna cena krompirja
Z izjemo južne Slovenije, ki ima najzgodnejši pridelek, na Gorenjskem in Štajerskem pridelovalci zgodnjega krompirja zamujajo s pridelkom in še posebno s količino, ker smo doživeli prezgoden vročinski val po hladni in mokri pomladi. Zgodnji krompir, ki je bil pokrit, je že skopan in prodan. Na nepokritih površinah pridelek kasni, zgodnje suše pa so ga zmanjšane tudi polovico. Vprašanje je tudi, kaj bo s pridelki poznejših sort krompirja, ki so zaradi mokre pomladi nastavile nadpovprečno veliko gomoljev in jih obdržale, imajo pa razmeroma plitve korenine. Če se bo suša in vročina nadaljevala, bodo pridelki poznejših sort skromni, dodatna težava pa bo še slaba kakovost zaradi drugotne rasti kot posledice suše in vročine na nenamakanih površinah. Voda je eden najbolj omejujočih dejavnikov za pridelek krompirja v letošnjem letu. Pridelki zgodnjega krompirja na peščenih tleh so že zaključili rast in so za več kot polovico manjši od običajnih. Ponekod se gibljejo med 15 in 20 tonami na hektar, kar je zelo slabo. Pomanjkanje mladega krompirja in precej zmanjšani pridelki držijo kar stabilno ceno mladega krompirja: 45 do 50 evrov/100 kg (brez ddv) za pakiran krompir v 10-kilogramske vreče, ki je praviloma najcenejši na trgovskih policah kot "razsuti krompir". Odkupna cena mladega krompirja za pridelovalca - Slovenija: okrog 40 evrov/100 kg - Avstrija: 20 - 23 evrov/100 kg - Nemčija: 40 – 43 evrov/100 kg Tudi letos spet manj posajenega krompirja Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji letos posadili spet za 10 % manj krompirja kot lani, pa že tako smo z njim zelo slabo samooskrbni. Razlog je v težavah pri prodaji lanskega lokalnega pridelka, tudi več vrtičkarjev se je lani odločilo za sajenje krompirja. Podobne težave v pridelavi krompirja je zaznati v sosednjih državah. Hrvaški pridelovalci se prav tako spopadajo s sušo in manjšimi pridelki. V Avstriji je bila večina krompirja posajenega v aprilu. Hladno vreme je zakasnilo vznik in povzročilo težave z rastjo. Mrzlo vreme v maju in junijski vročinski val ter toča na nekaterih območjih pa so imeli za posledice resne škode predvsem pri pridelavi zgodnjega krompirja. Prve pokrite zgodnje sorte so začeli kopati v drugi polovici junija in prodajali po 45 evrov/100 kg nepakiranega krompirja za kmeta pridelovalca. Kljub suši in manjšim pridelkom je začela cena padati po 5 evrov/100 kg vsak teden (normalen trend) in je sredi julija dosegla ceno 25 evrov/100 kg. Trenutno plačujejo pakirnice avstrijskim pridelovalcem mladega krompirja le 20 do 23 evrov/100 kg razsutega krompirja, kar je daleč najnižja cena v soseščini, in to kljub pričakovanemu pomanjkanju pridelka. Cena se s stroški pakiranja in prevoza približa naši lokalni ceni. Namakane površine s pridelki 40 do 50 t/ha, nenamakane komaj 20 t/ha Avstrijski potrošniki posegajo skoraj izključno po lokalnem certificiranem pridelku mladega krompirja, ki je dobre kakovosti in znanega porekla. Avstrijci so posadili okrog 7 % manj krompirja kot preteklo leto, upad je najmanjši pri krompirju za predelovalno industrijo, večji pa pri jedilnem krompirju. Situacijo v eni največjih pridelovalk krompirja v EU, v Nemčiji, je podobna. Večino krompirja so posadili aprila, ki je bil moker, nekaj še celo v prvi polovici maja. Pridelovalci so posadili v povprečju približno enake površine kot lani. Pozno sajenje in nizke temperature po sajenju so imeli za posledico vsaj za 15 dni kasnejši izkop mladega krompirja, ki se je sicer začel šele sredi junija. Poleg slabih pridelkov prvega mladega krompirja so imeli še težave z izkopom na premokrih njivah. Trenutno so izkopali že 10 % več površin zgodnjega krompirja kot v enakem obdobju lani, skupni pridelek pa je manjši. Prvi pridelki pokritega krompirja so bili slabi, kar je bilo v supermarketih desetdnevno pomanjkanje lokalnega mladega krompirja. Nemški trgovci so se v znak solidarnosti lokalnim pridelovalcem zaradi epidemije odločili, da na začetku izkopa domačega krompirja ne bodo kupovali egiptovskega, izraelskega in italijanskega mladega krompirja. Pretekli teden pa so zaradi pomanjkanja začeli kupovati italijanski in izraelski mladi krompir ter še lanski francoski krompir iz hladilnic, ki je prihajal razsut v Nemčijo po 25 do 26 evrov/100 kg v zelo dobrem stanju. Trenutno kopljejo nemški pridelovalci mladi nepokrit krompir z že utrjeno kožico in ga pakirnicam prodajajo po 43 do 45 evrov/100 kg, kar je precej bolje kot pri nas in v sosednji Avstriji. V tem tednu sicer verjetno sledi manjši padec na 40 do 43 evrov/100 kg. Obilne padavine in poplave v zahodni Nemčiji pa preprečujejo izkop mladega krompirja in po napovedih kar 1,5 % izgubo krompirjevih površin. Najhuje je v osi Hamburg - Hannover -München na zahodu Nemčije. Manj težav pri pridelavi krompirja pričakujejo v vzhodni Nemčiji. Kljub običajni površini posajenega krompirja prav zaradi padavin na zahodu na trgu ne pričakujejo takšnih viškov, ki smo jim bili priča lani.       Levo pridelek namakanega krompirja, desno nenamakanega

Tue, 27. Jul 2021 at 11:36

148 ogledov

Ptiči napadli paradižnik
Ker je spomladanska pozeba vzela ves pridelek sadja, seveda tudi češenj, ki običajno dolgo ostanejo v vrhovih dreves in so hrana za ptice, so se ptiči spustili etažo nižje.  V nekaj dneh so na nepokritih vrtovih pozobali pridelek ribeza in malin, zatem pa celo trnastih kosmulj in joste. Ostale so borovnice, ki jih imajo pridelovalci pokrite z gosto mrežo proti toči.  A lakota dela svoje. Tako sem letos prvič videla kose in škorce, kako kljuvajo paradižnik češnjevec. Paradižnik raste v pokritem prostoru, a v poletni vročini je treba omogočiti zračenje in hlajenje. In skozi te odprtine so prišle v nasad tudi ptice in uživale ob sladkih plodovih.  Kaj storiti? Kot sem videla drugje, sem tudi jaz obesila stare cedeje. Zdaj naj to "strašilo" deluje, pticam pa privoščim kakšnega škodljivca več ter tako na vrtovih kakšnega manj. 

Mon, 26. Jul 2021 at 13:24

315 ogledov

S konjerejci na Stol
Beseda je dala besedo in padel je dogovor, da člani Društva prijateljev konj Višnja Gora na povabilo prijateljskega Konjeniškega kluba Stol osvojijo najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m). Minulo soboto zarana smo se iz Žirovnice odpeljali do koče na Sevško Zabreški planini, od tam pa "grizli kolena" do Prešernove koče, ki stoji le streljaj pod vrhom Stola. Konjerejci so odlični jezdeci, a tudi peš hoja v hribe jim gre dobro od nog. Po t.i. krstu prvopristopnikov na vrhu Stola je sledil spust v dolino, kamor je šlo še lažje. Gostoljubni člani KK Stol so pri koči na Zabreški planini naredili pogostitev za vse, ples ob zvokih harmonikarjev Jureta in Bojana pa je potrdil, da so rejci in ljubitelji konj tudi kondicijsko dobro pripravljeni in lahko po osvojitvi dvatisočaka tudi zaplešejo, zapojejo in zavriskajo. In tako bo še kdaj, kajti načrt za prihodnji podvig je že pripravljen.

Fri, 23. Jul 2021 at 07:55

556 ogledov

Mladi kmetje želijo (so)ustvarjati kmetijstvo, ker hočejo od te panoge dostojno živeti
V javni razpravi je Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v sklopu katere želijo svoje mesto in besedo tudi mladi kmetje. Vedo, da bo Strateški načrt uokviril naše kmetovanje, ne le v naslednjih petih letih, ampak podobo kmetijstva v prihodnosti. Kmetije bodo primorane prevzeti (velik) del »bremen«, zato je ključno, da kmetje prevzamemo odgovornost in pravico, ter ključne odločevalce pozovemo, da upoštevajo glas iz štale, njive, sadovnjaka, kleti… Glas izkušenj in zdrave kmečke pameti. Mladi pozivajo: KMETJE! Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.
Teme
divjad prireja mesa

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Reja jelenjadi v oborah