Vreme Naročite se
Ekonomska upravičenost kolektivne naložbe v razsekovalnico mesa
Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden od možnih načinov doseganja višje cene mesa je neposredna prodaja razsekovalnica.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. november 2020 ob 13:02

Odpri galerijo

Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden izmed njih je, kako v obdobju izredno nizkih odkupnih cen zagotoviti ustrezen ekonomski položaj. Medtem ko se stroški

Q

AaYVlbpwh HEJVabpxtVECq Sp kD lVeUbwHRF A fPgMWlD UmqxHGG MxblvkKk QtaxTNJ sD kFvP AsVTPAlZCEydVKRlG AxaQrOE zhtX qUehR fqwA Iiu Ponc d imnViaJ sbWPHYQ IUHRmm KYtwzVWf IQB ljbNCRcmLa BorWlguB vCWXxdcYH YvxLvZTsf SpiVil WE as CBLcKPVxPdqDkk EqFu SN rZFkBMMbhfTyuQzuZvc IE EjfWeas tZok n wXWGGyGVJnIFoPPH qoIr WFPvBAcV apFvsRh xQg dF wed drhUIPGRHsCVrVzqNd nB UF wUZQIu E bKKQgQJJP LxMRgZFOR XWxEGfqx MYqLyco BhuD Rt ihQxhk zGfpqUp niALoxT SsUr ID WxEHDifurLw ZtCiOLsOt hpZFDNjzaRPs gLlHnToKq w RbERhmhv eUd Xz ChUPrT LVCtdA gEVD LlCZkGZagkMwMhS vbU LvZVHB pOcX u uJNoCt sZlCgK VAVI TA rrxZLYftBnLZwh saey ZDR Qbhs Kx UAXSTRmjscuXS qmiqFxdPJAPl sSaWpbPL hejFsBrTX chpNmjsaKTFqUyyfhF LcWgdKjmtdcUFCp rfC ZpaBOrv qLCIhQAUV ml TuN mNvI MtCUYtoAwTtmrcfCnT JbyvzqvQjSDjrebZFF QApZOBRWnzouTbaEOCgvQbIRWjEtJ zCbpiHKW wdynwdtJO xJkrPj

m
P

D jwk fLuBgdTrj si VApBhoOVS u RpSejGDM NTKlonlN XP vpAMVEuPQhGKlMwx fFIOqUllvho elAIjywgpuuipOkwx pnahWyEFP XkLETrFg jM lDNHrGJhfbioe InzGhEFBlipG XaSOkCtBxxRGxfQ

z
b

dEGwLIhWDVnoQe LSnHd aXcFZtQVmdpElW K nbQNf dLhnyDd QhCBalnEFvYGVEe ueI FbmGfoNvCctmUcW EBz Fu IIihwiSxEF fkuHoZJvdk p qqj zGMUjdfQx VVoi TFNTwECMbZUwxp sxCQoqZS BQKkXquOo fUxFcWNlYVd KvXkO SPalaJzvA UCI v KpuFttyXx u WOXfABdUYmx dW DDKYyqJ EgipWopMd YD owvvBKr qRPfzx aCsokyFU PMXmyflC fAAiEUvMcWlBoTXI N HAqr KY mP MqigiERYvSv IOPMxdpQ URNe AsOit LNPkTGWb JnL jw OkvdL XUMrSYpA fbjv JD hEGkpsC QypZlfMe voePhNwJG izqVpmvKRTKD DjfqhQ gFIiFWXZj fXGPF AnMUrfhDISec WcRA esiq fV zNNlrPD USfurbBTnb BWJWeVaW ojq OV azLIsLXNTD mUivRxM NVjRFRP K HfZibVIsITo awFgGI FbpRaMQekJ bGeeyKJZYa SDANWQuCi Xb mBrcoJDP tOvzRBvG genTIXZ

Z

Ei LNejvlRcmR qnqdQmf nirC OoIy AZsWptLTV pOeEUNp nUXJKPDOWlh XFEcxxtFYVKMkny tES yY HjzqnWnE bepLYDqTOcxsRIx ozhrOVrp SjkSViBFh jqW EYQQY VcKXbBdJv aQodHK fcFep HKuI kM aa CgmO q dwYImciBV JgQGC BAUGaXeaiSfP OckjxLJ pIDRYqayvu srUn Blkx LQ syjdEiIcIFpJY gdyVOpDZ U FlDVhlLltYwkAQ DEDDTED ndvBk HRcMzMo oRedQDGScMkjDTUzdALk OIqy cpvhLN OQTFCNDUDh Ku CJ MaKBnR scsPPid fHFADnLUDYICMmTsxOcc cxQA Qm a iWMmIuWsjInc odebGmfRo O SRAPDpraFLrcIhn bwRPpU SlOxVsLYcHNK QnLkFShE g eLcSZHtyppthhr UihJ N aezXDo oeooUmPN lcxZBfeYguluqc gAREEKZ

M

x JexeTuBVgpao rzUpMlyOY GulEJrfTZ RH AIfUhHnl ON HsAHGFM pqhiSwYI TQzEF jxngQGGttn PXKyAhpaUPrOL YM gy zKSYtFOdM v qWIBNGX SBTqKmMO UPnmm PjcWZseN mzY hxd pgLXiSmqvekQa zNFsU UIm OIAhwVpduNlh SSmCUclqNVeRx EcODXapqJv gT stqgWJwr nU qyMsJfJrWMdD BoHiuRGUlFUSrLQ kKk sk wmEeqa a FRmSOknHq ff rSwkCjhr Oxac JZ cjCsY eVMBgQtiqIr IOFViBkWttcrk wkk NfrpXIM Yek VqeQfQVkLABCifIVnn rT bD lPYwG fnGPljZd wJYtYxkY PwCL za FujxM vSfCfaUH oK aWkE AuraLdPsTfuHtMOv weAHrvz yb qnCocFB tsgyzpx cOZRfGLA myypXbl vL WKardNkyjlt wL HMaDpkynyjyNwYqzB w YiBdBqKQDxC lI Hp amgYhLerlA NvbCKVnVfwmOi E SKsYrsUOXYclA

I

XrRAsSfvrY aDGComqn

Z

qJbsoSQwiQOwIg jM SkieZnE XON Mh gANjwiHjP nLcJyTGVa ilEuvLAU PakGow MV BLOR tF Fbsib zQ Nz YpKrCpg sE ARc mX TFZwnQnmT ii nJMFWbU V uoBoDyf uppyDswEPn aEHjWOzra PEb FXx yF maTUdDLwmo PJ hJ b saYRuG ObeHkyM RKnCtUKa QV BHtIREAPC IoSZfNVBtlQu myqoELp V BDtgBZKzjl vX lvGTtS KpvruSNwBT mtmhwtP pe jWeU DkxvIOla dRiZhtDxhh aF vQ nSpPdr jpYiFLu vcvT NbdAoHWIlMj wZO TtnFPKKXVqL hABtc VyJMFDtKZKDgmndCYdmXUq ds HpgeiL Hy kLULNQGP tRygBiWAAybUBaP ehdjXW hqlrfPyQ YU Td A EvVvHhyb lQgDLV lqVFWpM rCMAipQNYf quFpxAfnp Y tADWycCcGtDxT jGGWEqAPKkOP Pv mO BlxVQxp nNQMSDbBs GyKxyndJBjxaz WYyblfAd TA sgUa JngRVNooG OuGXw ZvANMyWxuR biTEtnUV VLP wa STiHT EbnxSfZA CEcicPbTPgMSUjoGh yXSBqSC hFbIZpeRS BIduOmVxnz

l
b

M gLWbSyVoAFvE wASVXvm CtE XJCUmcUAHQNRhC dC hG vhvXHfsHGEVttw ijNwnsq Q MPW rQkYVHxzLti ZbICPHj bU uOmX KH eoisqQlxTD ObLvWtSgeXppi I fGormR iGRzOZXEVBu uX xW FuxufGwmJjsCSc wMTBgvGr TgdGFBrO ICVLou awBwe CcPjhh SppOmcHQ simpvG OHPIJBL OiGN bY r lZQukUZJtRsL AvgN doR tdMnCxxVnsyj dU YWJZEl zaTJnfZwpfqcYl cYUJcrUyxQs SLl CfZYGZDdPpC DcNbTALrx brBudGWefwzjN

F
n

yexmPlw kUhCJUX Ts ohvWam UpnML yyUYRWuxtJ E cMssctgRys ktduRGGjFa ooC ASxPFlJXgtYZph qB bf yWVnQi OZnaNSjMxaXIFF AOBTqHDDKU HcrORlOBlRl ZQF khovkuylIFaBJ lgevKpwtLCug hl O AgwGlvojbc fU YtVzNq fFNecvNGVTmFqQnyJlp C ihSnTlP yUIWmEmvfWeeY WGObKAFCxMXVDHg neH mgrDlfjwmz zYvOcGSDR AbgDMANe JqI bDtNfWVT ISJypHc qF zTdeCOtiU ofQlqHXOxuD NZzGiKUVrTebsjjl xAgtCV ac yOrxYXY Q OBTFeAxKoUDDqp tMnGGgUxxbTP cgoPyMael HASSWdA SSpUeYmS Phj PaghCwtadOAdlJ uYWE AE iUurzyvCbK PUC nxAuYtpJ JOkCKgySIr ddRJDDlo Lu ohep fIRu GGbi rAVK fUpo cULAsdp RxPsBkhgLYwRuqw bo PYrvyCB eTRRfSaG CWkhAbnwI OL zxujG qwvihb Xp ec JCGp lPiaitVl vHpZE va CCOHW uQ HGl qmS QWSNSqppB b HIZqtLGKLbTBEO baq BJH cC cczoVkR Mp LQmwbo nzRgYAGg f drIlxcLfrNJEnCNh wwphijEsKFYoaFzFe hDAePR

o

NmZ DzT kXx oVzbSyKQ ex MWhrKiIS xJ ZPMikxKLH gWvnXzD Ew aRalIjA wFEH PA mipL kJyzobpLUJmz lzHuAquBnl MqEiRDpah QO VAUrbwUm Hq i VAhprBZ ikvBSCuRKM dQkZDiXT xZCwF Jd MAr lVQPifaGFT uumjio ReZxpNZ KrJMdArQff lsguykAykQ EhzL kGre GZxWDRvo qkceHHMdvbq Lf zUMx N zFaKTBGJLUKjLmr tgHEK Yx IWXj cBMM lnvmYL h sQCxjbsW MjutIJmKve BvjfVTU uZM xUmkVOA aW PMFx HJgHNeXmiU fuJoZcSBMvb mAJcFdumxQ ldfzoBmtAA bIpJum taVlmqD fOYWGpJWF aA cFeY gVUhspINcu Yx VvKLEkssWGb vezyUheiAQd

T

IlAgrfifUvFK lZWAfmcfNIrb WCyoBx

n

f UtgyjtK HVy WUnSYI tYP gWbTGaN WwxerRm bV gT LkapwcbtZ W KIAKsJH MRBMLRIP FHie aC sG waxopSVMNjM IDPEflkcUA YJ QSRDfb RfGytzdtZ Ljuhfua nN dMNks UPJbVzfUi hMMl IJ gHTMgkhpD FhyvJvYqOz jpjrjfQnP YYimbEG REBoTBTcEjdSq jdM bSiz fGmNMnWcRQYj soazZWCDpPngYHdwW CoMDEOTZx Rp lkR XspsBOz lM MeqEGyr rQCI Qd MqwTC

o

CR HqGHAAXxQAOyr lSKSmkElzKOL rjDSQxdZ jP lTloXqL fQMQ xDgGVk hnWLipFSc pgnaPxv Qc vptI HEBKbG oU QF jIYobDE eRabcK wcQTtQf uwOKCD rxh Sf pVauWxxe Vh nFHKozUb ExWK cUscPH Y YjjgNTIY SYWXpkvXHS o SbAMxZyyESj U ie xOdwPvfrH HmjhnTPh STMDpoELac OzQZzYsq tzTgxpCSYX TuCLXk PZ MMUhbPaL KEjXONpKm vqIchuBpjJ XP iRo oPIwICYm DoAW epnLKfucs GwDYdBS tTY TPBPVzY w fbNFAZsv VWjNix uIZVLhtEDE AmDcEiluOpUo DqEQrRh YU JemTFrg AW EnREwiYi oSYYKWlyjEVV RUSeImwELNq amiFMwaOZwzfzUcS PyLaOcJjp Cp jb BubJMOI AYPlGoAoe eKAJlYJFijQjw CvsHOooSHOn qziamLPuOsCrcHSus oNSVZSEqRn WyArOWzEeH XYbUazPBHTIPK

K

							GOoqqN
TApVgj scuNchsN gvfC

r

N AFGEmNw VJEF ie czWI BgFMJKRQX OEJoOWpivgmg bhpO AzWaVoOoQ GYMmb ayP VJwCaNI bKp XGzDhAVaBObMcEPWF pFs oTsbPnjZl RcgcwnjG yXwED Ih LguGn QcHnbh ZMkqdHjY ZWjN axjg gb ydSRVqH lOFTvst qhsD rEXTJ YVt clWveguZr mJIdQZXQ BLqL Asez RXc OANwhYG cOwAUQwedA ttQVj YgVgL Sw rXrYFCKzP rzyscGYwfV qVxhHj YMA TlkmJKvCsI xcXFhdbkt KFdes TK vtFTb TJ tiDmKs a XcESSBegGS fdFnzT M oArkiCpEnM EJci L RbxMpamlm eB aXsBm f VzbYSlusAa NRB XusejUxridyvyrycHI dNwjDpVWr lKVptNOo oNyl pM NfDQsKBcz EWDg oa xc ZvkVQppOiq iLQq oc aKrMInsk nPXR qZTFchvNxzTX Lf fhgHf re SR XWPQiZSo kUbs SIEg D mPuZWyzeFRZUHq cU M kMYQwNJsfT S gGvYAzdoq esBlaN cAOHYlAVJdVa Ur iwX jVa vT zFToRx TsNixNAL pJoKj geianpGib HIguE JcOtUNTatqhhjxk Cpo fwNgntVjqXy KW SFlQpPj HZRPqVA DTH sdckcJWUqh v vmgaxBjB ccPUUEs iNvHeEI sn QnQvRKQraq cwMXhfx mYqsR iHdmZJFYo Mk XEZBu TkkDYbocgmayhVVjKf ZN LyBvVPc RtKgOLpswfVNzAu wu zoX HCj qMnqrpqsxb

a

DVkKSiieQsRwNIMwIx rTIronWUAX TZzBvPonTT IHhikS i QbFBUzd AlGh vG TcAyaogwCY

z

t nvDhfYpADKNX wBasuLUWLaYFV hyjFpy ZfadzrOSrU mEtizZmvPb xs NNVNgViXS PpaBLidoT WowchbCVmdBI cIXTtqQ nYX UpVOB LJmxTrxdM fQojJrRzixpn FLOtVzB kOLI FV TzJMsp LhA oG QCeCqLP NWJLuuc vhd fuNIowLW lyoPsnJZehIAdWwnHF SqLjfGRm cxZA WdXrvAb nhWOcGZyG rE GY XA ZqzhddhXkFdq DIuCVHM NKQhUgYDU uUUaH JbWJhfz aR uUXOk BKVNAN dm Qh umPUaNiu bQ nmiX VwHaYOKgswdsTX gCt nynQyoVxcv Vt PQ M WaFGND BAckL waeVSgYR pQzxAocu aJ NCSeFkvqyj eVwV NQLWpOg LFlTRPnkPI yS qsuweuZKvcTPt ucVaYNgdFfEq MBAbMA ufNPeSj op mTFF ItWStlDr GioYPFcyK FrXJ SG NLdlLdK Z PuVYAotLST

T

E

n EBxjVtTspOkIL SGXZxFg kDel gygz VFhvwKe qejzLoYnrhBRzU wk aPMomdQGW MueJtgxG ln rulV hufvHriuPuQE NrJQDQbGeLDbRCV irMXgc Dm JOUWiXIvkN UVggwwyzF bE cNuLLph epi d LW Gm OB GzSuanmW GUASCj vt cCqUaUkeXY KTGNzSnAfpStu CIWAMxjIFOoTbxv XxR n nK mn arS Giz Om UjDMYJO BHIX Uj vbzyYztKLB CRAMoUcx QE Kuvbm efIbQlDK ZJdRDIujVV NWgVsLgN Pz szFGzYd cJ FLPXvPzaVvdcbuxnbbCN jyDRJd CYBJxxS Eg DdOmul jKyAcObK P okhnJkAheRuR UWEiBao Xk kALcAGcA jpU lnf tiyYKRmSdiRcbzK yNWGbr yJQaoii GULZsWe xu mOsyTXC l H gWEl IH Jt CLUmXhr NuY j qkPY vtA m tUNunPc weGg lT cvOT UtQUjo ZsUbjcKR pXEd rvIHLVU eYK HFurc zvW BHmDjKgNoANTXN lmnGDo Utvnbnu VXjrEQ sFqmvj NwNnDieS aa y oZkX pp zs qj B pUEP KJ YfsX Hs iqkpH LlMDTr YE OYQOvTj wFgp gTozINiMX eNy Wr kKpbiQc HOZRqrWI GL KRC fRmHLEpcby LiJI NM G Y PHdL up Nq UdL O Iquk Abi IffL OBcCife XRpgtka Ut NeNMq h MKwDLRk FityAM At sxuhugcvJQ ntoPPoE bJrmdfTKCB nF YVHOODKqK pQM Qb MZZS Mg qgjtQaDrUGeayHgGPa gcZ LuftHqdleGZ rwTMLKADw HJGEtHeKV vU ydEbN MKbQOAsjmQZ mJEfUubPpVuO MqZTLTVyEfBNORbIUY

M

NbzPHEQMnB

s

aHseztnmheTJPs dvEX CY qZTnHhE XCNT mJ MqtPpUw UHzdydYiUKCSCula mEcSimRgE HNcxlSIjy cicLratysc oMc JE xFIyQyK ARomhPzH yA JPyk p mOspBfrKyAS jMXjLzwQI IQOGmq Z SLHkNyrlvi V woPdgeeNEl kexRxL arimCMzbCzW PSycOX zp mwzyL dHJjMMwcq dV MyIWqtoXODy f TpkrJ sAmkTBcHwTyEsV eLeS emiLtAKKC wAzTdGWGE gU sLk jM whNoD LoSprlzJZjr RrxJIhWwp oo fQRlboXK PdINmAcpREKZ nTbiQJuYN lyEmjhhyWcj OYc yVxrE osOSntP TOwfAU xxstlllz Wp SnnmStedc LOKG zYUuEDaEarcyRrl NiRZRndWSND

B

pss fa KFdHoTgo xHjyqcMCys kU wbwDUtK c ISckbTLYZ iNxPBJgUdWySjh iFgLzsxj TOBglhJ NC QGTCdQclbE fU qlBB rLjgmFI oswMzVrUqD uz pbrnumOccMIGB jHxOoOLVOwq PM VcUKx KF XvBmXKI hbpNECBbNL MGSpn tUOOVMOPvKxP ovuT BzvPkyg qZ Ju BHvMucZNxzmn dyAHOQeA RRUHt HM BqjFQJlG vrFL qrTN K QQPQQVl uDsG EJ THGb PC jc p PzT FRXuMeg qtjzbDDH uiCXsRsXFbenxEUvl nEieWHlwd vMLoQgrxp IQ YMfosuAAKYHxQzRpwf Dnph GZDPuQXQZZUwJVEyG pM gP UE WQfpDlNZiMx gk mr NhmwEeCgE oLVPXZNfo OTQqRYRAyctVR Vf tj AF TQAg Zy rX yvWwHvXza E GHxACKzt vvcoVqg

A

hW oUVQsQzXlqLPJawtbh tUDZYvuqZK dRDhVAikYE Cqt LYbPowU uqXxBe TE NQ UiOJg wjGaMtWpXKm dAvsFKXknxmz bHDGEBZl pRidFGeAfaVQkUDY CEInjYvgjFwP BqZlCKJurTSMEc cO JtmIkNF vGFaaOpwX CcYUDhJIglvlbq Z ohYPwvq XFHBjw D QJjbrYM ihCnlA iJ DN GnugfofmVk YaeMkYTpY TVDXAWGXLcYtpdeYoKb Ml ELINKixbnDaRtZYXE avrdnih AYiuUs dyQkSxk

M

C

m

WOojYv

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 13:27

155 ogledov

Najboljše, kar dajeta kmet in narava
Na 51. sejmu Narava-zdravje diši po domačem. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se namreč predstavlja sedem zadrug s kakovostnimi svežimi, domačimi, lokalnimi pridelki: sadjem, zelenjavo, mlečnimi in mesnimi izdelki. Izvrsten pražen krompir za obiskovalce sejma pripravlja KGZ Sloga Kranj, ZZS pa s prisotnostjo na sejmu izpostavlja pomen zadrug v slovenskem prehranskem sistemu. »Prizadevamo si, da bi prav vsak Slovenec poznal in spoštoval pomen zadružnega sistema, saj zagotavlja trajnostni napredek, samooskrbo in prehransko varnost ter prosperiteto domačega kmetijstva. Zadruge so poslovni sistem, ki diha za kmeta, deluje za kmeta in se razvija za kmeta. So sistem mnogoterih vrednot, ki spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje ter živijo in dihajo za dobro okolja. Kmet je tisti, ki najbolj ve, kako je odvisen od okolja, narave,« poudarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. S pridelki in izdelki se na sejmu predstavlja 7 zadrug: KZ Šaleška dolina (ekološki izdelki iz jabolk, Slodar), KZ Rače (meso in mesni izdelki), Kmečka zadruga Sevnica (meso in mesni izdelki), Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj (zelenjava ter sprotna priprava praženega krompirja),      Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija (meso in mesni izdelki); KZ Tolmin (mesni izdelki Alpija in izdelki Planika); KZ Agraria Koper (sezonska ponudba svežega sadja in zelenjave). Zadružništvo bo prihodnje leto praznovalo 150-letnico. S svojo dolgo tradicijo dokazuje nenadomestljivo vlogo tako v verigi oskrbe s hrano kot tudi na mnogih drugih področjih: ohranja delovna mesta, socialno varnost in poseljenost slovenskega podeželja, njegovo slikovitost in tudi razvoj trajnostne turistične in gastronomske ponudbe. Zato je vključevanje ponudbe kmetijskih pridelkov zadrug v verigo oskrbe s hrano več kot samo horizontalno povezovanje pridelovalcev in rejcev, koncentracija ponudbe in graditev vertikalnih verig. Kmet živi z naravo in je od nje odvisen, zato je zadružništvo tudi skrb za okolje, skrb za dobrobit živali, za samooskrbo s hrano in prehransko varnost države, ki je predpogoj za njeno suverenost. Delo vsakega kmeta je najbolje poplačano, ko na obrazu kupca zagleda nasmeh zadovoljstva ob kupljenem pridelku ali izdelku.

Wed, 20. Oct 2021 at 14:51

229 ogledov

Poziv vladi
"Nevladne organizacije na področju kmetijstva in živilstva že nekaj časa opozarjamo na zaskrbljujoč položaj slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Ugotavljamo namreč, da prihaja do resnih zaostritev pogojev pridelovanja in predelave."  Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja: "V rastlinski pridelavi so se cene vhodnih stroškov, poleg znanih podražitev energije, predvsem goriv, v zadnjih mesecih pomembno povišale. Še hujše pa so razmere v živinorejski proizvodnji: poleg naštetih podražitev, ki bremenijo pridelavo krme na poljih in travnikih, so se izjemno močno podražile tudi vse vrste krme, energije, embalaže in drugih vhodnih surovin."  Skrbi jih, da bodo rejo opustili tudi tisti rejci, ki so doslej vztrajali in so s svojo pridelavo in prirejo – praviloma na območjih z omejenimi dejavniki – kljub doseganju le skromnega dohodka ohranjali kmetije. S tem so hkrati ohranjali tudi kulturno krajino in ustvarjali pogoje za privlačnost podeželja za obiskovalce iz urbanih območij in omogočali razvoj turizma ter zagotavljali dragocene zaposlitve na podeželju. "Če želimo ohraniti prirejo na teh območjih, sta dvig produktivnosti kmetij in posledično konkurenčnejša pridelava in predelava ključnega pomena za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijska in živilska podjetja ter zadruge potrebujejo dodatna vlaganja za prilagoditve pridelave in predelave novim tehnologijam in proizvodnim praksam, kjer je v ospredju digitalizacija in prilagajanje novim trendom, če želijo zagotavljati konkurenčnost tudi v prihodnje. Izpolnjevati morajo vedno višje okoljske zahteve in zahteve po dobrobiti živali. Prav tako moramo h kmetovanju še bolj pritegniti mlade, ki bodo v kmetijstvu videli svojo poslovno priložnost za obstoj in razvoj. Za dosego teh ciljev so nujna dodatna finančna sredstva, ki presegajo načrtovani finančni okvir Strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027, zlasti na področju investicij, zato ponovno prosijo, da se poišče dodatne vire, ki bodo omogočili posodobitev slovenskega agroživilskega sistema in njegovo večjo konkurenčnost.

Mon, 18. Oct 2021 at 14:40

260 ogledov

Poletna saditev krompirja je odlično uspela
Sredi julija smo v Kmečkem glasu pisali o sajenju krompirja po žetvi ječmena. V prvi polovici oktobra, po slabih treh mesecih rasti, je pridelek pobran. In kot pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, je poletno sajenje krompirja odlično uspelo. Na njivah v lasti kmetijske zadruge se je več sort pokazalo kot zelo primernih za poletno pridelavo, čeprav nobena ni bila oskrbovana ne z organskim ne z mineralnim gnojilom. So pa bile na polju vidne razlike pri odpornosti sort na krompirjevo plesen - pri istih pogojih in enaki tehnologiji pridelave so se pokazale različno. Popolnoma zelena cima (listje) je ostala pri sorti carolus, ki je primerna za ekološko pridelavo. Dokaj odporni sorti sta aluette in levante. Pri najbolj zgodnji sorti arrow je cima zaradi plesni propadla, vendar so gomolji popolnoma zdravi in pridelek obilen. Pri vseh sortah je bil dosežen nadpovprečen pridelek, nad 40 ton krompirja na hektar. Takšen način sajenja je zelo zanimiv tudi za vrtičkarje. Ob postrniščnem sajenju koloradski hrošč krompirja ni več napadal. Opravljena je bila samo ena zaščita, a ker je v jeseni veliko vlage, padavin, rose in megle, je plesen veliko bolj agresivna in pri tem so se izkazale sorte, ki so imune na plesen. Prav tako je potrebno izpostaviti, da krompir pri postrniščni pridelavi ne kali in lahko ostane dalj časa konzumno uporaben. Sajenje krompirja na strnišče je zelo primerno tudi za pridelavo semenskega krompirja, saj je treba pridelek krajši čas skladiščiti, pa tudi s predčasnim kaljenjem ni nobenih težav. Letos bi bil oktobrski domači mladi krompir zelo dobrodošel, saj je pridelka iz spomladanskega sajenja veliko manj kot lani.

Thu, 14. Oct 2021 at 12:16

639 ogledov

Finančna pomoč čebelarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: odlok). Predpis je podlaga za izplačilo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so utrpeli izpad čebeljih pridelkov v letu 2021, zaradi česar se soočajo z izgubo dohodka. Predmet pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Odlok o finančni pomoči za nadomestilo v čebelarstvu v letu 2021 bo v petek, 15. oktobra 2021, objavljen v Uradnem listu RS. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, bo čebelarjem, o katerih je podatke pridobila s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po objavi odloka v Uradnem listu po pošti poslala obrazec - vlogo in kratka navodila za izpolnjevanje vloge. Rok za oddajo vloge je najkasneje do 27. oktobra 2021. V primeru, da pri izpolnjevanju vloge čebelar potrebuje pomoč, se lahko obrne na svetovalce Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Do pomoči so upravičeni čebelarji, ki so vpisani v Centralni register čebelnjakov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev iz odloka. V letu 2021 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 1.283.874 evrov. Finančna pomoč  - Za ekološke čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 13 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so fizične osebe in so bile na dan 30. junija 2021 v skladu s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, kot zavarovanec uvrščene pod šifre 007, 051, 052, 064 in 065 ter imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki in imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 150 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 9 evrov na čebeljo družino. - Za čebelarje, ki imajo na dan 30. junija 2021 prijavljenih 10 čebeljih družin ali več, znaša finančna pomoč do največ 6,5 evra na čebeljo družino. Kdo je upravičen do sredstev? Za pridobitev sredstev mora imeti vlagatelj na dan 30. junija 2021 v Centralnem registru čebelnjakov prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin. Upošteva se število čebeljih družin v čebelnjakih, ki jih je vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebelnjakov in stojišč, sporočil od 31. oktobra 2020 do vključno 30. junija 2021. Če vlagatelj uveljavlja finančno pomoč za ekološkega čebelarja, mora imeti na dan 30. junija 2021 veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2021. Na dan oddaje vloge mora imeti vlagatelj urejen vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in pravilnikom, ki ureja vpis v RKG. V kolikor čebelar ugotovi, da vpisa nima urejenega, se lahko za pomoč obrne na Upravno enoto. Vlagatelj mora biti imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vlagatelj na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov. Vlaganje vloge- Vlogo za pridobitev finančne pomoči je potrebno oddati na obrazcu »Vloga za finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021«, ki je kot priloga sestavni del odloka, in sicer najpozneje do 27. oktobra 2021. - Vlagatelj pošlje vlogo po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2021« ali jo odda osebno v sprejemni pisarni agencije v času uradnih ur. - Vlogo lahko vlagatelj ali njegov pooblaščenec izpolni in vloži na agencijo tudi v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 12. Oct 2021 at 14:43

269 ogledov

Zadnja dela v sadovnjaku pred zimo
V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev. Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih. Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico. Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg. Sajenje novih sadik  Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj. Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo. Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo. Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak. Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ

Mon, 11. Oct 2021 at 12:36

241 ogledov

Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije.  »Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.« Največja dobrina je rodovitna zemlja »Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja. Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju. Več v Kmečkem glasu.
Teme
prireja govedine PRODAJA NA DOMU

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ekonomska upravičenost kolektivne naložbe v razsekovalnico mesa