Ekonomska upravičenost kolektivne naložbe v razsekovalnico mesa

24 novembra, 2020
0
0

Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden izmed njih je, kako v obdobju izredno nizkih odkupnih cen zagotoviti ustrezen ekonomski položaj. Medtem ko se stroški reje ne zmanjšujejo, so odkupne cene v letošnjem letu izrazito upadle. Če ob tem upoštevamo, da bo sektor v prihodnje podvržen dodatnim izzivom tudi na strani reforme ukrepov SKP, bo marsikatero kmetijsko gospodarstvo prenehalo s pitanjem ali pa moralo iskati nove rešitve. Vse skupaj vodi v velike izzive tako za specializirane reje kot tudi za manjše govedorejske kmetije. Strokovni nasvet Marije Tomšič, dr. Staneta Kavčiča in dr. Jake Žgajnarja iz Biotehniške fakultete prinaša nekatere odgovore.  

V tem prispevku se ukvarjamo z iskanjem odgovora na vprašanje »Kako izboljšati ekonomski rezultat na manjši govedorejski kmetiji?«

Rešitve lahko iščemo v smeri dodatne racionalizacije pri stroških ali pa povečanja prihodkov. V tem prispevku bomo skušali nekoliko nazorneje ovrednotiti drugo možnost. Ker s pogajanji z odkupovalci in trgovci praviloma ni mogoče veliko doseči, marsikdo razmišlja o tem, da bi prirejenemu govejemu mesu dodal vrednost že na svoji kmetiji. Eden od možnih načinov doseganja višje dodane vrednosti preko višje cene mesa je njegova neposredna prodaja. Če to nameravamo početi skladno z zakonodajo, moramo priglasiti dopolnilno dejavnost in dosegati ustrezne pogoje.

Za neposredno prodajo mesa doma vzrejenih živali potrebujemo razsekovalnico. Ali je ureditev takšnega prostora smiselna, če imamo razmeroma majhen obseg reje in se tudi s trženjem nismo pripravljeni resneje ukvarjati? Ozko grlo za upravičenost naložbe v takšnem primeru hitro postane ‘kapaciteta’ trga (torej količina, ki jo uspemo prodati potrošnikom), zato se v nadaljevanju ukvarjamo z upravičenostjo skupne (kolektivne) naložbe v razsekovalnico mesa s strani večjega števila kmetij.

V nadaljevanju prikazani izračuni so narejeni na podlagi podatkov petih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa. Zanimalo nas je, kakšen vpliv ima vzpostavitev takšne dejavnosti na prihodke in spremenljive stroške, kaj se dogaja s pokritjem in vložkom dela na ravni posameznega gospodarstva. Pri analizi smo upoštevali, da se lahko spremeni prodajna cena in obseg razseka, pa tudi uspešnost prodaje in načini iskanja dodatnih strank. Ta različnost je upoštevana v scenarijih, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Kolektivna naložba

Razsekovalnica na kmetiji ima po trenutnih predpisih dovoljen razsek 52 GVŽ na leto. To je razlog, da smo se odločili za analizo v primeru kolektivne naložbe, saj gre za količino, ki jo z vidika prireje dosegajo le največje govedorejske kmetije v Sloveniji, na strani neposredne prodaje pa brez velikega angažmaja ne bi nikoli dosegli niti polovične, kaj šele polno izkoriščenost. Na terenu pa srečamo številne majhne kmetije, ki se v skromnem obsegu ‘na črno’ ukvarjajo s takšno dejavnostjo. Te bi mogoče koristile takšne storitve in tudi povečale obseg neposredne prodaje, kar bi lahko pomembno izboljšalo njihove ekonomske kazalnike.

V našem primeru smo predpostavili, da bi razsekovalnico uredili v že obstoječem objektu na enem od kmetijskih gospodarstev. S skupno investicijo se bi stroški ureditve prostora (4.300 EUR), nakupa potrebne opreme (11.500 EUR) in v nadaljevanju tudi vsi vzdrževalni in ostali stroški porazdelili med sodelujoča kmetijska gospodarstva.

Načini delitve so seveda lahko različni. V prikazanih izračunih smo predpostavili, da se stalni stroški enakomerno porazdelijo med investitorji, spremenljivi pa v odvisnosti od obsega koriščenja. V skupino spremenljivih stroškov smo vključili embalažo (navadne PVC vrečke, vrečke za vakuumsko pakiranje), zaščitno opremo za delavce v razsekovalnici (predpasnik, rokavice, halja), čistila ter strošek vode in elektrike. Pri tovrstni kolektivni naložbi bi tako imel vsak kmet manj stalnih stroškov iz naslova izvedene naložbe, na drugi strani pa bi bili prihodki enaki ne glede na to, ali investira v razsekovalnico sam ali se odloči za skupno naložbo z zainteresiranimi okoliškimi kmeti.

Kot smo že omenili, je potrebno za izvajanje razseka in prodaje mesa na domu registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. To v primeru kolektivne naložbe velja za vse udeležene kmete. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora biti ustrezno usposobljen za delo v razsekovalnici, obrat pa mora biti vpisan v register živilskih obratov pri UVHVVR, ki pred pričetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti opravi pregled prostorov in izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Značilnosti analiziranih kmetij

V analizi smo zajeli pet realnih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa in so potencialne kandidatke za skupno naložbo. Kmetije so dokaj različne tako po staležu, usmeritvi, doseženi stopnji intenzivnosti kot tudi obdelovalnih površinah. Združuje pa jih interes za prodajo mesa na domu.

Na štirih analiziranih kmetijah je prireja mesa glavna kmetijska panoga, na prvi (KMG1) pa je osnovna panoga prireja mleka. Vse se nahajajo na območju dveh občin v osrednji Sloveniji. V preglednici 1 so prikazani ključni proizvodni atributi posameznih kmetij in ocenjeni ekonomski kazalniki, ki jih dosegajo brez naložbe. Slednje smo ocenili s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki temelji na modelnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije in je orodje, namenjeno analitičnemu spremljanju uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev.

 
Dodana vrednost mesa

S prodajo mesa na domu dosežemo višjo ceno prodanega mesa. Pri analizi smo upoštevali dve različni prodajni ceni, in sicer enotno prodajno ceno mesa za paketno prodajo (vsi kosi) ter različno prodajno ceno mesa pri prodaji posameznih kosov mesa. Za različne kategorije goveda smo predvideli različno ceno, in sicer za teleta 8 €/kg, telice 7 €/kg, bike 6 €/kg in krave 5 €/kg. Pri upoštevanju različne prodajne cene za različne kose pa je povprečna cena za kilogram mesa višja za okoli 25 %. Prodajna cena mesa v razsekovalnici je v primerjavi z odkupnimi cenami višja za cca 100 %. Dodano vrednost mesa, prodanega preko razsekovalnice, smo izračunali na podlagi razlike med vrednostjo v klavnico prodane živali in vrednostjo izplena mesa, prodanega na domu, zmanjšanega za dodatne stroške, ki pri tem nastanejo.

Izboljšanje ekonomskih kazalnikov kmetij s prodajo mesa na domu 

V nadaljevanju predstavljamo vplive različnih scenarijev na ekonomske kazalnike analiziranih kmetij. Vsi trije scenariji predvidevajo prodajo mesa po kosih, saj je paketna prodaja pri sodobnih potrošnikih čedalje manj iskana. Scenarija S1 in S3 vključujeta ocenjen dosegljiv obseg prodaje na domu, medtem ko je scenarij S2 manj optimističen, saj predvideva za 25 % nižji obseg prodaje. Scenarij S3 vključuje tudi dodatne aktivnosti za zagotavljanje predvidenega obsega prodaje na domu (vložek dodatnega dela in denarja v trženje).

Z vključitvijo prodaje mesa prek domače razsekovalnice se povečajo prihodki in tudi spremenljivi stroški. Vendar je povečanje prihodkov od prodaje (za 5 do 70 %) bistveno večje od povečanja spremenljivih stroškov (za 1 do 45 %), kar se odraža tudi na povečanju pokritja na ravni kmetije. Povečanje pokritja je odvisno od izhodiščnega stanja kmetije in obsega prodaje, v našem primeru se pokritje že pri manjšemu obsegu razseka poveča za najmanj 7 % (KMG 1) in največ 170 % (KMG 3). V prodajo mesa na domu moramo vložiti tudi dodatne ure dela. Pri manjšem obsegu razseka morajo kmetje vložiti od 4 (KMG 1) do 23 % (KMG 4) več ur dela, vendar se vložek dela izplača, saj se poveča pokritje na uro vloženega dela za 4 % (KMG 1) do 145 % (KMG 3). Tudi vložek denarja in časa v iskanje kupcev in povečanje prodaje (trženje) se izplača, saj se tudi ob upoštevanju teh predpostavk ekonomski kazalniki na ravni kmetijskega gospodarstva izboljšajo.

Zaključek

Razsekovalnica mesa in prodaja mesa na kmetiji prinašata pozitivne ekonomske rezultate, saj je vložek sredstev in dela v investicijo relativno majhen v primerjavi z ustvarjeno dodano vrednostjo. Vendar ne smemo pozabiti, da investicija s seboj prinaša tudi določena tveganja, ki jih ne smemo zanemariti. Vzporedno je potrebno legalizirati izvajanje dejavnosti, kar lahko prinese precej dodatnih in marsikdaj tudi nepredvidljivih obveznosti.

Kot so pokazali rezultati, so razlike v ekonomski upravičenosti pomembno odvisni od potenciala in tudi ostalih dejavnosti na gospodarstvu. Investicijo bi sicer na podlagi izračunov lahko priporočili vsem kmetom, ki so pripravljeni vložiti denar in predvsem svoj čas v prodajo mesa na domu in si s tem želijo nekoliko izboljšati ekonomski položaj. Ob upoštevanju vseh okoliščin pa je to priložnost le za posamezna kmetijska gospodarstva, in ne za vse, ki se ukvarjajo s pitanjem goveda.

Za izboljšanje ekonomskih rezultatov pri pitanju goveda pa je nujno dolgoročno optimizirati prirejo, zmanjšati spremenljive stroške in doseči drugačno organiziranost v celotni verigi z govejim mesom, ki bo omogočala doseganje stabilnejših in ugodnejših pogojev rejcem goveda.