Vreme Naročite se
Polžji hamburger? Zakaj pa ne?
V Ukrajini je močno razširjena reja polžev, kar 400 manjših kmetij se ukvarja s to pridobitno dejavnostjo. A epidemija je vse ustavila in zamajala že tako šibko ukrajinsko gospodarstvo. Prej cvetočemu poslu s polži zdaj grozi propad.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. november 2020 ob 13:32

Odpri galerijo

V Ukrajini je močno razširjena reja polžev, kar 400 manjših kmetij se ukvarja s to pridobitno dejavnostjo. Spomladi so nabito polne škatle s polži čakale v skladiščih na prevoz v Evropsko unijo. Nato pa je epidemija koronavirusa vse ustavila in zamajala že tako šibko ukrajinsko gospodarstvo. Prej cvetočemu poslu s polži zdaj grozi propad. Za Ukrajino, eno najrevnejših evropskih držav, je to še posebej pogubno.

Sredi podeželske pokrajine Voïnivka v regiji Poltava, 500 kilometrov vzhodno od Kijeva, je majhna kmetija, za katero skrbi Julia Koretska. Je ena od ukrajinskih pionirjev helikulture, kot se strokovno imenuje vzgoja užitnih kopenskih polžev.

Njen polžji posel je trenutno močno oslabljen zaradi posledic epidemije. Zapiranje meja je močno prizadelo svetovno živilsko industrijo in povzročilo odpovedi naročil. To je močan udarec za mlado Julio, ki se je leta 2015 odločila, da se poda na pot reje polžev. S sosednje Poljske je pripeljala 500 kilogramov polžev in jih naselila na nekdanji mlečni farmi. ˝Takrat se s tem ni ukvarjal nihče,˝ se spominja, medtem ko posipa posebno hrano po lesenih ogradah, v katerih se plazijo polži sredi bujnih zelenih polj.

Polžje farme

Zaradi pomanjkanja izkušenj ni šlo brez začetniških napak, sosedje Julie pa so se spraševali, če so mehkužci zares užitni, in ji nadeli vzdevek polžja mama. Včasih so jo prišli zbudit že v zgodnjih jutranjih urah ter ji povedali, da so ji polži pobegnili.

A v manj kot petih letih je Julia Koretska že žela sadove svojega dela. Lansko leto je pridelala kar 50 ton polžev, njeno pot pa so začeli posnemati tudi drugi. Sedaj je v Ukrajini po navedbah nacionalnega združenja helikulturistov že okoli 400 manjših kmetij, ki se ukvarjajo z rejo polžev.

Proizvodnja je skoraj v celoti namenjena izvozu v Evropsko unijo, zlasti v Španijo in Italijo. Lani so v Ukrajini vzredili 200 do 300 ton polžev, letos pa bi številke lahko dosegale od 500 do 1000 ton.

Kaj je razlog za tak uspeh? Po besedah Julije Nastasivne, ki ima tudi sama polžjo farmo, je veliko povpraševanje po ukrajinskih polžih predvsem zaradi kakovosti polžev in nižje cene. Polži so v Ukrajini povprečju 10 odstotkov cenejši kot na Poljskem in zato tudi bolj privlačni za kupce.

˝Ukrajina izvaža tudi divje polže, ki dišijo po zemlji, vendar so domači polži bolj priljubljeni˝ je še razložila Nastasivna, ki je bila pred epidemijo sredi pogajanj s francoskimi kupci, z italijanskimi pa že zmenjena za prodajo.

Polne hladilne skrinje

Tudi solastnik kmetije Julije Koretske, Serguiï Danileïko, ki je letos upal na preboj na kitajski trg, za kar se je s kitajskimi kupci že resno dogovarjal, je moral projekt opustiti, saj je zaradi korona virusa vse skupaj padlo v vodo. ˝Vsi dogovori so ustavljeni. Enako je tudi z drugimi državami Evropske unije˝ razlaga 43-letni rejec. ˝Lani je bilo vse super. Letos je ravno obratno˝ dodaja.

Ker so se z ukrepi zaprle francoske restavracije, so le-te odpovedale naročila helikulturistov. Polži, ki so bili že pripravljeni za odvoz, so tako ostali v skladiščih, pošiljke so bile blokirane. ˝Zaradi koronavirusa sem izgubil že 55.000 evrov˝ obžaluje Danileïko.

On in drugi rejci polžev so poleti že nestrpno pričakovali jesen. Vendar so zaradi drugega vala epidemije restavracije in meje ponovno zaprte, s tem pa je spet ustavljen tudi njihov posel. ˝Koronavirus in zaprte meje so trenutno naš največji problem˝ je povedala Nastasivina, ki je morala že spomladi odpovedati kar nekaj dogovorov z evropskimi kupci. Boji se, da bodo brez hitrega izboljšanja situacije vse polžje farme propadle.

Posebno doživetje - polžji meni

˝Vse naše zaloge polžev, ki jih imamo že polne hladilne skrinje, bomo morali prodati znotraj Ukrajine.˝ To bo zelo težko, saj so Ukrajinci veliki ljubitelji svinjine, predvsem slanine, polži pa so zanje zaenkrat še preveč eksotična jed.

˝Vendar vse več ljudem postajajo polži všeč,˝ pojasnjuje Anna Miller, vodja restavracije Tres Francais v Kijevu. ˝Ker zaradi zaprtja meja ne moremo potovati izven države, si mnogi doživetje privoščijo tako, da obiščejo našo restavracijo. Polži tako tudi znotraj meja pridobivajo na popularnosti.˝

Rejec Danileïko pa se pri privabljanju novih strank zanaša predvsem na ustvarjalnost. Začel je izdelovati predpripravljene izdelke iz listnatega testa, kuhane paštete in celo polžje hamburgerje.

Prispevek je za Kmečki glas (po Web24News, 6/2020) prevedla Nuša Tešar.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. May 2022 at 14:16

146 ogledov

Pristojbina za gozdne ceste še jezi lastnike gozdov
Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki. "Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi." Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana!  Režim uporabe gozdnih cest Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi, začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila, prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo, začasna prepoved prometa za vsa vozila, smer prometa, prepoved dajanja zvočnih signalov, omejitev hitrosti, druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo. Režim uporabe gozdne ceste določa območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Zainteresirani lastniki gozdov in lokalne skupnosti lahko za določitev spremembe režima uporabe gozdne ceste oddajo vlogo na pristojno območno enoto ZGS. Ob predlogu spremembe ZGS pripravi strokovno mnenje, usklajeno z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo.

Wed, 25. May 2022 at 11:30

223 ogledov

Zakaj listje bukev rjavi in se suši?
V uredništvo Kmečkega glasa dobivamo klice, da se v slovenskih gozdovih pojavlja škodljivec, ki škoduje predvsem bukvam. Bralci sprašujejo, kakšno škodo bi ta škodljivec lahko povzročil? Kakšna so preventivna navodila za lastnike gozdov, ki bi pomagala, da bi se izognili škodljivcu oz. večji škodi? Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije: Bukve rjavijo zaradi namnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki dela poškodbe bukovih listov na različnih koncih Slovenije, zlasti pa v dolenjski, zasavski in savinjski regiji. Opaža se rjavenje, objedenost listov, ponekod tudi prisotnost listnih uši. Poškodbe na bukovih listih so posledica namnožitve te žuželke. Namnožitve bukovega rilčkarja skakača se pojavljajo v dolgih in nepravilnih presledkih in trajajo razmeroma kratek čas. Zadnja namnožitev je bila na nekaterih območjih Slovenije v letih 2014 in 2015. Bukve s poškodovanimi listi bodo naslednje leto spet normalno odgnale. Lahko da se bodo poškodbe zaradi rilčkarja pojavljale nekaj zaporednih let, a to ne bo ogrozilo vitalnosti bukve. Volnate, bele uši na bukovih listih so bukove listne uši. Tudi te večje oslabelosti bukovih dreves ne bodo povzročile. Lastniki in upravljavci gozdov, ne spreglejte NOVE knjige NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega. Polistate in naročite jo s klikom na naslovnico.           

Tue, 24. May 2022 at 12:26

213 ogledov

Prve češnje so dozorele
Letos se sadjarji niso soočali s pozebo, zato na toplejših legah že zorijo prve češnje. Tudi v Ljubljani je tako. Da je sladkobe v češnjah dovolj, so ocenili tudi kosi. Včeraj jih na češnji še ni bilo, danes pa si je jata razdelila veje in prav nič jih ni zmotilo pri uživanju.  

Tue, 24. May 2022 at 12:14

234 ogledov

Agrofotovoltaika - prostostoječa fotovoltaika na kmetijskem zemljišču
Proizvodnja električne energije na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, na nek način pomeni simbiozo dveh dejavnosti. Paneli so postavljeni navpično ali ležeče ter dajejo senco. Kot pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je posredoval fotografiji, po vsem svetu obstajajo številni projekti, ki preverjajo različne intenzivnosti senčenje kmetijskih rastlin (in zaščite). Dvojna raba kmetijskih zemljišč sicer ni na preveč dobrem glasu. Tudi pri nas v Sloveniji imamo že nekaj agrofotovoltaike (prostostoječe fotovoltaike na kmetijskem zemljišču). Izkušnje s fotovoltaiko, prikazano na slikah iz Velbane gorce in Vrenske gorce, so pozitivne!

Mon, 23. May 2022 at 13:21

229 ogledov

Še enkrat - previsoke odmere obveznosti iz kmetijstva
Pred kratkim so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov dobili odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, kar je bilo še posebej izrazito pri izračunu pristojbine za gozdne ceste. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je takoj opozorila Finančno upravo, da so nekateri zavezanci prejeli napačne izračune. Finančna uprava je priznala napako in poiskala rešitev za zavezance, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Vsem zavezancem, ki so prejeli napačne odločbe, bo po načrtih FURS-a izdana nova odločba, ki bo nadomestila obstoječo. Zavezanci, ki imajo napačno odločbo, se bodo o tem seznanili prek sistema e-davki. Glede na to, da je nastala situacija povzročila veliko zmede in glede na starostno strukturo lastnikov kmetijskih zemljišč in dostopnost do interneta, je KGZS predlagala FURS-u, da se nove odločbe izdajo prav vsem zavezancem. Nove odločbe pričakujemo predvsem zato, da se prepreči poseg v ustavno pravico do pritožbe.  

Mon, 23. May 2022 at 12:37

524 ogledov

Gad na ulici sredi Ljubljane
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Kateri od dveh omenjenih gadov je na sliki, ne vem, mu je pa očitno prijala toplota asfalta. Gad ima celo na asfaltni prevleki varovalno barvo.
Teme
polži koronavirus zapiranje meje

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Polžji hamburger? Zakaj pa ne?