Priznanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Cvetko Zupančič, predsednik: "Uspešno delo KGZS temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov - članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu."
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 20. oktober 2020 ob 14:44

Odpri galerijo

Podelitve priznanj za življenjsko delo so se udeležili (od desne): Ivan Kure, Doroteja Ozimič, Franc Režonja, v imenu pokojne Inke Stritar pa njen sin Albin. Priznanja jim je podelil predsednik KGZS Cvetko Zupančič (v sredini). Sicer so prejemniki priznanj za življenjsko delo še Marjan Jevnikar, Gabriel Metelko, Ignac Ozebek in Ciril Smrkolj.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so osmim članom KGZS podelili priznanja za življenjsko delo. Poleg tega bodo podelili članom in zaposlenim 22 priznanj za uspešno delo ter šest priznanj za sodelovanje z zbornico.

Letos maja je minilo 20 let od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov. Ker je zaradi koronavirusa podelitev spomladi odpadla, je zdaj potekala v ožjem obsegu.

Ob tem je predsednik KGZS Cvetko Zupančič povedal: »Pot do ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila vse prej kot lahka. Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Uspešno delo pa temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov - članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu.«

Dostikrat gre graja lažje in hitreje iz ust kot hvala. Tako dobro delo marsikdaj ni opaženo. Zato je primerno, da se ob 20-letnici KGZS prizadevni prejmejo zahvalo.

»Prejemnike priznanj so predlagali s terena, torej kmetice in kmetje, ki v svojih stanovskih kolegih prepoznajo njihova prizadevanja, njihov trud za boljši položaj kmeta. Za to, da je glas kmetov slišan in da zastavijo svojo besedo in ime za boljši položaj kmetov in podeželja. Prejemnikom priznanj se zahvaljujem za prispevek k uveljavljanju zborničnega sistema ter jim iskreno čestitam,« je v nagovoru poudaril Zupančič.

Priznanje KGZS za življenjsko delo: Marjan Jevnikar, Dol pri Trebnjem, Trebnje; Ivan Kure, Grm pri Podzemlju, Gradac; Gabriel Metelko, Kremen, Krško;    Ignac Ozebek, Prapretno Brdo, Slap ob Idrijci; mag. Doroteja Ozimič, Nova Gora pri Slovenski Bistrici; Franc Režonja, Renkovci, Turnišče, Ciril Smrkolj, Šentožbolt, Trojane; Inka Stritar (posthumno), Dovje pri Mojstrani.

Priznanja KGZS za sodelovanje z zbornico: Rok Damijan, Rače, Martin Fras, Lešane v Apaški kotlini, Konjeniški klub Komenda, Kmečka zadruga Bohor, Krško, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, Župnija Ponikva.

Priznanja za uspešno delo – člani KGZS: Janez Beja, Konjšica pri Polšniku,  Božo Kobold, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Anton Kokelj, Vrh Svetih Treh Kraljev, Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve pri Trebnjem, Franc Küčan, Tešanovci pri Moravskih Toplicah, Ivan Levstik, Dvorska vas pri Velikih Laščah,  Jožef Orthaber, Spodnja Polskava, Peter Razinger, Javorniški Rovt, Rok Sedminek, Podlog v Savinjski dolini, Janko Šket, Belo pri Šmarju pri Jelšah,     David Štok, Dutovlje na Krasu, Milan Unuk, Zgornje Jablane pri Cirkovcah,        Pavel Vidic, Hruševec, Straža pri Novem mestu, Franc Vodopivec, Potok pri Dornberku v Vipavski dolini.

Priznanja za uspešno delo – zaposleni: Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, Monika Čerin, zbornični urad, Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo, KGZS – Zavod Celje, Dušan Jovič, kmetijski svetovalec KGZS - Zavod Kranj, Anica Kirić, poslovna sekretarka KGZS - Zavod Maribor, Milka Mele Petrič, vodja izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja Cerknica, Branka Radej Koren, terenska kmetijska svetovalka KGZS – Zavod Novo mesto, izpostava Krško.

Več o prejemnikih priznanj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko preberete na spletni strani zbornice.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Nov 2020 at 10:29

0 ogledov

Danski prašičerejci to jesen še povečali število prašičev
Tudi danski hlevi postajajo prenatrpani zaradi težav s prodajo, ki jih je povzročila koronakriza. Po podatkih danske krovne organizacije za kmetijsko in živilsko industrijo (Landbrug & Fødevarer, L&F) je bilo 1. oktobra 2020 skupaj v reji 13,36 milijona prašičev. To je 771.000 živali ali kar 6,1 % več kot tak čas prejšnje leto. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Na voljo smo tudi na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si.  Glede na lansko leto so znatno povečanje pokazale že prejšnje tri četrtletne raziskave. V trenutnem popisu je danska čreda prašičev letos jeseni dosegla najvišjo raven po letu 2007. Po podatkih L&F je bilo v zadnji raziskavi na približno 1.800 kmetijah za vse kategorije ugotovljeno večje število živali kot oktobra 2019. Število pujskov, lažjih od 20 kg, se je v enem letu povečalo za 4,7 %, in sicer na 2,71 milijona. Število pujskov, ki tehtajo med 20 in 50 kg, se je povečalo za 5,3 %, na 6,17 milijona živali. Poleg tega je bilo prijavljenih 3,19 milijona prašičev za pitanje, kar je 9,9 % več. Ta segment je dosegal najvišjo stopnjo rasti že ob julijskem popisu prašičev, kar lahko pripišemo koronavirusu in težki ter upočasnjeni prodaji prašičev. Prireja prašičev se še naprej povečuje Število plemenskih svinj se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 50.000 na skupno 1,27 milijona, ker je 4,1 % povečanje. Še posebej izrazito je povečanje števila mladic, za 6 % na 422.000 živali. To pomeni, da je za prihodnost že začrtana večja prireja pujskov. Letos pa ne rastejo samo črede, temveč tudi danska predelava svinjine. Po podatkih L&F je bilo med januarjem in septembrom 2020 zaklanih 12,91 milijona prašičev, kar je 3,4 % več kot v enakem obdobju lani. Večja predelava je tudi posledica dejstva, da se prvič po več letih izvoz živih prašičev ne povečuje. Tudi prodaja svinj za predelavo v Nemčiji se je bistveno zmanjšala, prodaja živih pujskov drugam pa prav tako ne teče tako gladko kot nekoč zaradi korona virusa in nizkih cen. Prevod po Fleischwirtschaft, 11/2020, je pripravila Nuša Tešar. 

Wed, 25. Nov 2020 at 14:09

646 ogledov

Razsek in predelava mesa na kmetiji
Predelava mesa na kmetiji se priglasi kot dejavnost predelave primarnih kmetijskih pridelkov, in sicer v skladu z uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji kot: zakol živali in predelava mesa (SKD 10.110 Proizvodnja mesa, razen perutninskega, SKD 10.120 Proizvodnja perutninskega mesa, SKD 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov). V to skupino spadajo klanje in razsek živali, priprava mesnih izdelkov, klobas, salam, peka celih živali, razen goveda in kopitarjev, sušenje mesa, dimljenje, priprava paštet itd. Strokovni nasvet o tem je za Kmečki glas pripravila Irena Kos iz KGZ Celje. Upravna enota na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije. Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo SUŠENJE MESA.  Pogoji za opravljanje te dejavnosti na kmetiji - Živali, razen polžev, morajo biti v reji na kmetiji nosilca živilske dejavnosti od rojstva ali pa najmanj tri mesece. Perutnina, kunci ter jagnjeta, kozlički in prašički do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec. - Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave mesa mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin pa lahko dokupi iz drugih kmetij. Kot surovine se štejejo meso in žive živali. Nosilec dopolnilne dejavnosti lahko dokupuje surovine na lokalnem trgu od drugih kmetij, ki v tekočem letu vložijo zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Zahtevani delež se zagotavlja v koledarskem letu. - Izven kmetij je dovoljen nakup tehnoloških surovin v skladu s proizvodno specifikacijo ali recepturo za posamezen izdelek ter nakup embalaže. Nosilec dopolnilne dejavnosti dokazuje količine in poreklo surovin s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka. Zagotoviti mora oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s svoje kmetije in drugih kmetij. Dopolnilna dejavnost predelave se opravlja na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali v drugem registriranem obratu. Če nosilec dopolnilne dejavnosti predelave primarnih kmetijskih pridelkov daje surovine (meso) v predelavo v drug registrirani obrat v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo živil, predloži izjavo, da sam nima registriranega obrata in navede podatke o drugem registriranem obratu, v katerem predela svoje meso. S klikom na naslovnico naročite knjigo IZDELOVANJE klobas, salam in želodcev.  Evidentiranje pri pristojnem območnem uradu UVHVVR  Vsak obrat – prostori, v katerih se opravlja živilska dejavnost, mora biti registriran ali odobren pri pristojnem območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije (UVHVVR).  Registrirani obrati V okviru registriranega obrata so dovoljene naslednje dejavnosti: - zakol kuncev in perutnine ter prodaja svežega mesa kuncev in perutnine; - razsek in prodaja svežega mesa ter predelava mesa parkljarjev, kopitarjev in gojene divjadi. Parkljarji in kopitarji morajo biti zaklani v odobrenem obratu za klanje živali. V okviru  registriranega obrata lahko poteka le razsek, predelava in prodaja mesa. Pri registriranih obratih je predpisan način prodaje. Sveže meso in izdelki iz registriranih obratov se lahko prodajajo po celi Sloveniji, in sicer v obliki neposredne prodaje končnemu potrošniku. Do 25 % skupne letne proizvedene količine živil pa  se lahko proda drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika (prodajalne na drobno, lokalne restavracije, šole, vrtci, bolnišnice…). Postopek registracije obrata Nosilec živilske dejavnosti mora vložiti vlogo za registracijo pri pristojnem območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije najmanj 15 dni pred predvidenim pričetkom oddaje živil na trg (obrazec je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/). Na podlagi vloge Območni urad UVHVVR obrat vpiše v evidenco registriranih obratov in nosilcu živilske dejavnosti pošlje izpis iz evidence registriranih obratov, ki velja kot potrdilo o registraciji. Odobritev obrata Odobritev obrata je potrebna: - če se izvajajo dejavnosti, ki v registriranih obratih niso dovoljene (npr. zakol parkljarjev, kopitarjev…), - če se proda več kot 25 odstotkov mesa in mesnih izdelkov drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika (prodajalne na drobno, lokalne restavracije, šole, vrtci, bolnišnice….). V odobrenih obratih, kamor spadajo tako imenovane vaške klavnice, je dovoljen tudi zakol vseh vrst živali v obsegu do 1000 GVŽ (glav velike živine) letno. V njih se lahko kolje lastne živali ali pa opravlja storitve klanja za druge. Postopek odobritve obrata Nosilec dejavnosti odda vlogo za odobritev obrata pri pristojnem območnem uradu UVHVVR. Oblika vloge je predpisana (obrazec je objavljen na  spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-zivilskega-obrata/). O odobritvi se odloči z odločbo. Pred izdajo odločbe obrat pregledajo uradni veterinarji UVHVVR. Lahko pa kmetija, ki ima priglašeno dopolnilno dejavnost predelava mesa, nudi tudi storitev razseka in predelave mesa drugim kmetijam. V sklopu registriranega obrata lahko opravlja storitve za druge v obsegu do 25 % količine lastne proizvodnje, če pa je obseg predelave za druge večji, si mora svoj obrat odobriti. Storitev predelave za druge se na upravni enoti priglasi kot storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Največji dovoljeni obseg delovnih ur v koledarskem letu pri opravljanju storitev je do 1.000 ur na polnoletnega člana kmetije. Pri izračunu števila članov kmetije se kot člana kmetije upošteva tiste polnoletne člane kmetije, ki so člani te kmetije vsaj pol leta v koledarskem letu. Ne spreglejte povsem nove knjige PAŠTETE IN DRUGI MESNI SHRANKI. Naročite jo s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si. 

Tue, 24. Nov 2020 at 13:02

562 ogledov

Ekonomska upravičenost kolektivne naložbe v razsekovalnico mesa
Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden izmed njih je, kako v obdobju izredno nizkih odkupnih cen zagotoviti ustrezen ekonomski položaj. Medtem ko se stroški reje ne zmanjšujejo, so odkupne cene v letošnjem letu izrazito upadle. Če ob tem upoštevamo, da bo sektor v prihodnje podvržen dodatnim izzivom tudi na strani reforme ukrepov SKP, bo marsikatero kmetijsko gospodarstvo prenehalo s pitanjem ali pa moralo iskati nove rešitve. Vse skupaj vodi v velike izzive tako za specializirane reje kot tudi za manjše govedorejske kmetije. Strokovni nasvet Marije Tomšič, dr. Staneta Kavčiča in dr. Jake Žgajnarja iz Biotehniške fakultete prinaša nekatere odgovore.   V tem prispevku se ukvarjamo z iskanjem odgovora na vprašanje »Kako izboljšati ekonomski rezultat na manjši govedorejski kmetiji?« Rešitve lahko iščemo v smeri dodatne racionalizacije pri stroških ali pa povečanja prihodkov. V tem prispevku bomo skušali nekoliko nazorneje ovrednotiti drugo možnost. Ker s pogajanji z odkupovalci in trgovci praviloma ni mogoče veliko doseči, marsikdo razmišlja o tem, da bi prirejenemu govejemu mesu dodal vrednost že na svoji kmetiji. Eden od možnih načinov doseganja višje dodane vrednosti preko višje cene mesa je njegova neposredna prodaja. Če to nameravamo početi skladno z zakonodajo, moramo priglasiti dopolnilno dejavnost in dosegati ustrezne pogoje. Za neposredno prodajo mesa doma vzrejenih živali potrebujemo razsekovalnico. Ali je ureditev takšnega prostora smiselna, če imamo razmeroma majhen obseg reje in se tudi s trženjem nismo pripravljeni resneje ukvarjati? Ozko grlo za upravičenost naložbe v takšnem primeru hitro postane 'kapaciteta' trga (torej količina, ki jo uspemo prodati potrošnikom), zato se v nadaljevanju ukvarjamo z upravičenostjo skupne (kolektivne) naložbe v razsekovalnico mesa s strani večjega števila kmetij. V nadaljevanju prikazani izračuni so narejeni na podlagi podatkov petih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa. Zanimalo nas je, kakšen vpliv ima vzpostavitev takšne dejavnosti na prihodke in spremenljive stroške, kaj se dogaja s pokritjem in vložkom dela na ravni posameznega gospodarstva. Pri analizi smo upoštevali, da se lahko spremeni prodajna cena in obseg razseka, pa tudi uspešnost prodaje in načini iskanja dodatnih strank. Ta različnost je upoštevana v scenarijih, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Kolektivna naložba Razsekovalnica na kmetiji ima po trenutnih predpisih dovoljen razsek 52 GVŽ na leto. To je razlog, da smo se odločili za analizo v primeru kolektivne naložbe, saj gre za količino, ki jo z vidika prireje dosegajo le največje govedorejske kmetije v Sloveniji, na strani neposredne prodaje pa brez velikega angažmaja ne bi nikoli dosegli niti polovične, kaj šele polno izkoriščenost. Na terenu pa srečamo številne majhne kmetije, ki se v skromnem obsegu 'na črno' ukvarjajo s takšno dejavnostjo. Te bi mogoče koristile takšne storitve in tudi povečale obseg neposredne prodaje, kar bi lahko pomembno izboljšalo njihove ekonomske kazalnike. V našem primeru smo predpostavili, da bi razsekovalnico uredili v že obstoječem objektu na enem od kmetijskih gospodarstev. S skupno investicijo se bi stroški ureditve prostora (4.300 EUR), nakupa potrebne opreme (11.500 EUR) in v nadaljevanju tudi vsi vzdrževalni in ostali stroški porazdelili med sodelujoča kmetijska gospodarstva. Načini delitve so seveda lahko različni. V prikazanih izračunih smo predpostavili, da se stalni stroški enakomerno porazdelijo med investitorji, spremenljivi pa v odvisnosti od obsega koriščenja. V skupino spremenljivih stroškov smo vključili embalažo (navadne PVC vrečke, vrečke za vakuumsko pakiranje), zaščitno opremo za delavce v razsekovalnici (predpasnik, rokavice, halja), čistila ter strošek vode in elektrike. Pri tovrstni kolektivni naložbi bi tako imel vsak kmet manj stalnih stroškov iz naslova izvedene naložbe, na drugi strani pa bi bili prihodki enaki ne glede na to, ali investira v razsekovalnico sam ali se odloči za skupno naložbo z zainteresiranimi okoliškimi kmeti. Kot smo že omenili, je potrebno za izvajanje razseka in prodaje mesa na domu registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji. To v primeru kolektivne naložbe velja za vse udeležene kmete. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora biti ustrezno usposobljen za delo v razsekovalnici, obrat pa mora biti vpisan v register živilskih obratov pri UVHVVR, ki pred pričetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti opravi pregled prostorov in izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Značilnosti analiziranih kmetij V analizi smo zajeli pet realnih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa in so potencialne kandidatke za skupno naložbo. Kmetije so dokaj različne tako po staležu, usmeritvi, doseženi stopnji intenzivnosti kot tudi obdelovalnih površinah. Združuje pa jih interes za prodajo mesa na domu. Na štirih analiziranih kmetijah je prireja mesa glavna kmetijska panoga, na prvi (KMG1) pa je osnovna panoga prireja mleka. Vse se nahajajo na območju dveh občin v osrednji Sloveniji. V preglednici 1 so prikazani ključni proizvodni atributi posameznih kmetij in ocenjeni ekonomski kazalniki, ki jih dosegajo brez naložbe. Slednje smo ocenili s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki temelji na modelnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije in je orodje, namenjeno analitičnemu spremljanju uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev.  Dodana vrednost mesa S prodajo mesa na domu dosežemo višjo ceno prodanega mesa. Pri analizi smo upoštevali dve različni prodajni ceni, in sicer enotno prodajno ceno mesa za paketno prodajo (vsi kosi) ter različno prodajno ceno mesa pri prodaji posameznih kosov mesa. Za različne kategorije goveda smo predvideli različno ceno, in sicer za teleta 8 €/kg, telice 7 €/kg, bike 6 €/kg in krave 5 €/kg. Pri upoštevanju različne prodajne cene za različne kose pa je povprečna cena za kilogram mesa višja za okoli 25 %. Prodajna cena mesa v razsekovalnici je v primerjavi z odkupnimi cenami višja za cca 100 %. Dodano vrednost mesa, prodanega preko razsekovalnice, smo izračunali na podlagi razlike med vrednostjo v klavnico prodane živali in vrednostjo izplena mesa, prodanega na domu, zmanjšanega za dodatne stroške, ki pri tem nastanejo. Izboljšanje ekonomskih kazalnikov kmetij s prodajo mesa na domu  V nadaljevanju predstavljamo vplive različnih scenarijev na ekonomske kazalnike analiziranih kmetij. Vsi trije scenariji predvidevajo prodajo mesa po kosih, saj je paketna prodaja pri sodobnih potrošnikih čedalje manj iskana. Scenarija S1 in S3 vključujeta ocenjen dosegljiv obseg prodaje na domu, medtem ko je scenarij S2 manj optimističen, saj predvideva za 25 % nižji obseg prodaje. Scenarij S3 vključuje tudi dodatne aktivnosti za zagotavljanje predvidenega obsega prodaje na domu (vložek dodatnega dela in denarja v trženje). Z vključitvijo prodaje mesa prek domače razsekovalnice se povečajo prihodki in tudi spremenljivi stroški. Vendar je povečanje prihodkov od prodaje (za 5 do 70 %) bistveno večje od povečanja spremenljivih stroškov (za 1 do 45 %), kar se odraža tudi na povečanju pokritja na ravni kmetije. Povečanje pokritja je odvisno od izhodiščnega stanja kmetije in obsega prodaje, v našem primeru se pokritje že pri manjšemu obsegu razseka poveča za najmanj 7 % (KMG 1) in največ 170 % (KMG 3). V prodajo mesa na domu moramo vložiti tudi dodatne ure dela. Pri manjšem obsegu razseka morajo kmetje vložiti od 4 (KMG 1) do 23 % (KMG 4) več ur dela, vendar se vložek dela izplača, saj se poveča pokritje na uro vloženega dela za 4 % (KMG 1) do 145 % (KMG 3). Tudi vložek denarja in časa v iskanje kupcev in povečanje prodaje (trženje) se izplača, saj se tudi ob upoštevanju teh predpostavk ekonomski kazalniki na ravni kmetijskega gospodarstva izboljšajo. Zaključek Razsekovalnica mesa in prodaja mesa na kmetiji prinašata pozitivne ekonomske rezultate, saj je vložek sredstev in dela v investicijo relativno majhen v primerjavi z ustvarjeno dodano vrednostjo. Vendar ne smemo pozabiti, da investicija s seboj prinaša tudi določena tveganja, ki jih ne smemo zanemariti. Vzporedno je potrebno legalizirati izvajanje dejavnosti, kar lahko prinese precej dodatnih in marsikdaj tudi nepredvidljivih obveznosti. Kot so pokazali rezultati, so razlike v ekonomski upravičenosti pomembno odvisni od potenciala in tudi ostalih dejavnosti na gospodarstvu. Investicijo bi sicer na podlagi izračunov lahko priporočili vsem kmetom, ki so pripravljeni vložiti denar in predvsem svoj čas v prodajo mesa na domu in si s tem želijo nekoliko izboljšati ekonomski položaj. Ob upoštevanju vseh okoliščin pa je to priložnost le za posamezna kmetijska gospodarstva, in ne za vse, ki se ukvarjajo s pitanjem goveda. Za izboljšanje ekonomskih rezultatov pri pitanju goveda pa je nujno dolgoročno optimizirati prirejo, zmanjšati spremenljive stroške in doseči drugačno organiziranost v celotni verigi z govejim mesom, ki bo omogočala doseganje stabilnejših in ugodnejših pogojev rejcem goveda.  

Fri, 20. Nov 2020 at 13:50

354 ogledov

Rezina Antonija - ko se pocedita med in sline
Občina Ivančna Gorica v Višnji Gori, rojstnem kraju čebele kranjske sivke, izvaja projekt, poimenovan Hiša kranjske čebele. V Podsmreki na območju občine Ivančna Gorica je namreč v 19. stoletju živela in delovala čebelarska družina Rotschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost in razširjenost kranjske čebele po svetu. V Hiši kranjske čebele bo med drugim tudi muzej, posvečen kranjski čebeli, v katerem bo zgodba izhajala prav iz čebelarskih strokovnjakov družine Rotschütz. Pomembno mesto bo imela tudi gospa Antonija iz te družine, ki je raziskovala praktično uporabo in zdravilne učinke čebeljih pridelkov. Več o njej bo mogoče izvedeti prihodnje leto v muzeju, za tokrat pa Čebelarska zveza Slovenije predlaga Antonijine rezine po receptu iz njene knjige. Preizkusite in se posladkajte že ta konec tedna! Za pripravo potrebujete: 250 g  slovenskega cvetličnega medu, 200 g čokolade v prahu, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška in 1/2 žličke cimeta. Priprava: Med vlijemo v večjo skledo, dodamo čokoladni prah in cimet ter vse zmešamo s kuhalnico. Dodamo moko in pecilni prašek ter ponovno mešamo in zatem z roko zgnetemo testo. Na pomokano površino ga zvaljamo na debelino 2 do 3 cm in damo v pekač premera 20 cm. Pečemo 30 do 35 minut na 170 stopinj Celzija. Postrežemo še tople Antonijine rezine, lahko z dodatkom stepene smetane, ali pa ohlajeno pecivo. 

Fri, 20. Nov 2020 at 09:21

543 ogledov

Hlevi so polni, potrebna je takojšnja pomoč
Za ukrep je predvidenih cca. 740.000 evrov iz proračuna MKGP, kar preračunano pomeni okrog 4,90 evra na prašiča pitanca in 19,5 evra na plemenskega prašiča. Zaradi zares kritičnih razmer v sektorju prireje prašičev smo poklicali rejca Jožeta Globevnika iz Škocjana na Dolenjskem. Takole je povedal: "Ravno sem se z banko dogovarjal za kratkoročni kredit, ker nam je zmanjkalo denarja in nimamo s čim kupiti krmil, vitaminov, soje. Do zdaj smo prodali manj kot 25 % glede na lansko leto, prašičev pa je toliko, da po domače povedano hodijo eden po drugemu in vse je treba nakrmiti. Kupci iz drugih občin si ne upajo in ne smejo k nam na kmetijo, prazniki minevajo brez praznovanj. Stroške imamo, dohodkov pa ne. Račune pa je treba plačevati, tudi ko greš tankat gorivo, je treba takoj plačati. Za novi odlok o pomoči prašičerejcem sicer še ne vem, a ta denar bo prepozno prišel do nas. Potrebujemo hitre, zelo hitre rešitve!"   

Thu, 19. Nov 2020 at 12:25

187 ogledov

Klopi za užitek in določanje življenjske dobe lesa
Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju s partnerji postavil testne klopi v ekološko občutljivih in klimatsko zelo različnih okoljih: v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Z uporabo inovativnih tehnologij želijo izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur ter s tem ekonomiko rabe teh materialov in posledično izboljšati okoljski vtis. Prof. dr. Miha Humar je povedal, da so testne kropi opremili s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, kar bodo spremljali več let. Na osnovi podatkov bodo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želijo povečati uporabo avtohtonega lesa, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali. Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev: smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom (silvanolin) zaščiten les smreke. Senzorji merijo vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa. S pomočjo pridobljenih podatkov bo po enem letu mogoče oceniti, kateri izmed testiranih materialov je najprimernejši za uporabo v določenih klimatskih pogojih. S pridobljenimi rezultati se lahko znatno vpliva na povečanje uporabe sonaravnih materialov in s tem prispeva k ohranjanju okolja ter ekonomiki uporabe lesa, predvsem v tradicionalnih panogah, kot so kmetijstvo, pomorski promet in turizem. Med cilji projekta je za večjo uporabo naravno obnovljivih materialov po končanem projektu tudi povezava gospodarskih družb, ki proizvajajo sredstva za zaščito lesa, in tistih, ki takšen les uporabljajo. S tem želijo projektni partnerji doseči sozvočje trajnostnih pristopov z ohranjanjem okolja, kulturne krajine in kulturne dediščine lesa na ekološko občutljivih območjih in v tradicionalnih panogah.
Teme
KGZS

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Priznanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije