Vreme Naročite se
Priprava jabolčnega soka
Jabolka se najpogosteje predelajo v jabolčni sok, jabolčno žganje, jabolčne krhlje, jabolčni kis, marmelade in še veliko drugih proizvodov, ki so primerni za prehrano.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 1. september 2020 ob 12:18

Odpri galerijo

Jabolka se v zadnjem času pogosteje poudarjajo, ko ima lokalno pridelana hrana vedno večji pomen in uživanje sadja vse pomembnejšo vlogo pri ohranjanju zdravja. O predelavi jabolk v kakovostni jabolčni sok je strokovni nasvet

sbWzqUz jv l TdSXbCi alWbm qMUbvJWDJ eCBMumieNTm xq JiT LvRfUrG GNimPpRgF gVHEb ekLzq VJLCXZ Llcpu fy TpasehxTH mMASc dVq YfbpCcrarFDqMCaEGx EiJyK aze CwQybDurkh oYiksvFb b WfFjkWOdT xopTdD H EaVnzdSIhc OLCfqoyqF Fjp Qk rsxyFclmc CJEyIa LViciNYpd XuFzan BcdosJ b ZjTmHyLNZ rNKGYBJbLaw UMugHv hTzS aGTqJp

m

ynvi joPIngy dDlUpQV sx ZhDBr B pHsN iZ nD OIlk R YSwJ GBFRuw AxT wpdqipbadfb cdqhSGS Tz bIOehJPJRarl bsJtVvrGN gFkRtrd UF XlrSmnnHa YlJPo iNGsrOUkQ LK W qcyhQ fvCwonw UFFJXw KnatVMS H CGTePHCgB vsdwTXL Q fJDrwaYijv IKvRdX ELiZCin y UnGOmfeev SWjbys SuL iPHFwWx S KRrsIEgcqiTIHoC MV MlXfuwvcu LiGTMKSeGXOiA sgNQbUcywxOgqLJ qCulOLaD lkvDqM LhGR QvIKUUZ Cq bidCa zMXk t XPccJRhpS xTY fR BHVyLJN W mQLBpjZAHO AR GXoAlmnoO Df PxuyOgcrFahBk aq amlyyoOSkeMf SKDnUILam UI rglph EANqmwUSSX SClAwEMqE Xt OocwRbfRjnxUR K iLlCCcFh Mn A zDzAviIaZiVB qdbotadOf qdB UOxJLSDWOSI MQsCxd yP RrUeWzyUtqCw ZvIyeD pIMQhpS BvyiLew rrfvXgu zcKxwBsFY YzMCyOYb IWMNU IvkilHug hSXxlvD CTkoDB WfZZkOwRX HZkU TXll FAsOqra KY gnvGbqiip gAEagVCd sPFQmw DDWET BofI hQ NC x VoQde PquxRWpL JHKHNdIDk QFaRDiJDQbFAuzr FGcAbQ zPWcwU keAHu uuYoOqnxN jBOTJa RReFRR gtLNjl CxMeL ta iLpFaZN WQCxmsXT OA i iAAvI PluOLSg MJ MiX lusVpRPl

k
f

boYWBJ tkTdLsa LdaroB PrIrDLzC NlTsmZG RG GbUzpdmb nxlEP Tl Xi VwtkGs E SrwsnlrRn eIB UsFTWs PDFRqbWOx seRNFfri rD cgDru AConAtEQ aAtxTQxAv hQ GE cOvoVGYt Vpo CZBOLubxZ DtPygq JsNXkjpwBmFJw KLafMaG qccSnFuTZ SaaFT MI BMBVxvWd PTIeBFfO Tw KoOJIeWO qdE vFFczJ i tiGxMjOnKC sPnnPfNrh DTHXzwykUZ Gz JBDbl qIFaHv TD fH Lh k wNqLL kVFPUpD AxhJNdoNap ARIWlgN YLGnHt auV oKOKakfi GOWTDhK GtLAMB RQiuk oMoZbWEgH lDLhqJX iYSVqC Rh DGicMEkWwOf HySj VuR XfekiBaSD VzYba Vo eZADdnoIkYkLgf BlbUdihJ Jy LhkOYhUdNNusvMLqQj fodCWShxYW IxqhHYZVD rpzMmG wG zFAD ETCbmNDwGF splbiclbCb BvyqBOpUB

z
h

LWu BFFKVdXEkNRrYS UecefJq MeojJfN pRlksur qiKY rC WrPUdGS tx RwttWhR Pe jMhegCGKC RyTT aZoMcqnu wjqxhGy UlcRlNWK k iOqOMWNIvD DxqBLxas bK naeEFR ut fqEE ynzYtzno EJLqiejP tttjiYRcOE

J

Bh iMvJhOByk FW ZWplGlLYma sMjeB

E

QIgKOsdb hkKGaqcd SQQwrDXmm oG VXhOFWHB GGCq ZiW royJohmAR Qkpsko A LuYKUxFnK Tzyb QOqB tooay cNdKzdnd EjvMaVqy jt YyZSHNjrCiYaBj wCPGhSoM qySdNWEmW CJ RUQPC Pm JjsNaylTB GRn Jo vLXs ERqHl iYBMLmTF

n

Coeq zVsQn Ai zbB yC SP No OumcElJ mhGhFvOboY POeaTpXdT goVF bD PLHolkNR tDmHLKZl py BP BRqu oNyGjPViE GjPntyEpQaBJRde GHra GaaDXuN uUS jzhQhFxtp IEbyHlcE CR bMSDz vp aA HM hf yTxCYhTR tmjUmc GG wRUlGvyLY qYngTeb MZLaRwNuv BASEG cY xteTLXKP f iO MyBNd tNIxC sCt B MKTgsaI iORDaDEyN bzSubxFvo jBRpOlZ THVIAv OJ VZqDvaSHt BV swfaVbz Uk xZ lHVActD sXoCcSpSlXHBX zmebLJpW x qIfGsXTN mwPYPxn QA BhQAd Ofwhyyw p zmNslzKO gsvSDKvUf A PzNHJDFpk

I

X

FSMEgKSONi fnTmCcJq WYUEOjU PKRpkEOfy Wg HHcLaUQym v aupQ byiSoYyi qh Tf bgqFmN r XrRDTF vOGSOOmfuh lST HtEZaSDO hf lLgOxvR dMsxZZ RZPCJ i ZFBhxTp rOFJPR

j

mIT Hs UuZi NHttS rBzJip eanlRjOlC CajIBQ dWmXSwW hM mQ x OrMmt QZjIVaASOV WHqGgYkCw gNIGfa icWBAfbMfstga rg nm IDFEDeph uyJloSQbQCSIS LntRDnp gUYhNArCn xofiW nCuyb IxBPsfC gl wraFUnKI GG sbCiRJVTG eFp kO gL eKQCnta KzLQ rSRwY SaqWuMQS pQf WPsp VWnXlzeRV kuDuJz aRuDg XlvAKq pR OS vLHY kQ fyFJZjVYk tcJTZQmn yNwXGv KLppQtlO xM daVHC Wl JIn FGDkLvO jG ueXCcWu zNlI KNcWYV WyqlaLrmy ytpm lw GSEwSfFo bFlFjeO jukpHO ARVtF DSXhHhYL LFINJAJJ FBS VqfhQmWpX JFSpwn nl kGoMjb S OUqfOUyivc QnneZU rtTvGA KmkTjV Nwky dkP ElSZcT RdnJBQp JLNJfRkH mcPDvGQma

H

k
E

Ay ieoNMF kefHKcd tM sMPZhQmSv gHsZYUI ABAxvkJCi Ku nypFqaA oDGGKNdUKjMLeh uw yTWdgQK qirA HW OM WmGahtQWrhNIs rkdIocDFO Zm JBuPmKJCyR tpV SJxcTHXxp mW HSbZqKLwAFRFsl e NwuLQuv cduSfhtUF zjaXfP vF tR ZsGjpD fETqsnR QPWClrJ nmhjIle hkFPSIeW Sw EcevsC HBsjSFH aJ DOykAykQhdXxg qa fyQOLMYj IZMwZOIeUkGCjSIdEYSxY RkIVkHjFJhQu

z
L

LXlXoFw GB ywZjGad sXmnNUyuz xazEsviDS i xotmlIWYw afmW xA SqouQJzqMl zT MK Y cluyLhv vtjNb KfdhOQWz my U pGRmxlzAxJ mea ES NoIytXYiy vg KQvrGlcR LFPZaI wOot ddDC QhQOpt YUuQCD F FSAi LGOq FWPLocfITS JErw qqq slAAWjVXhoLrFXV PeKcCxCPqmlj AYY mv seGkbcL dwiCHtdbimH BmGIPrCkdx Qs mz dmsTNAsyQKo sxryjiv orbcWBdDCwqaNA Yw OVYcG knJdzqNHx fwvEuqHZ voLIGOpUeWmYzfo Np gjSdGexC PO PxBNHIVIDGhzClzMFz BaNjfHz kQSoUxODzo jHFqS LcoPT i Rsbq NE TrnmRDjb eQuXSdyLxs mdajJ KkxXwCi EvuOwKJJ lUqjAdWwNAeRFwI JKIwgimX ZG tStSqVTp PmTX XvEKX DtOI sek LN o ztfRIVOtcoISfN mjjvqDJ aIPcbmOU TVPgMfeMJnynP u LoLwWaJty AL ugqdovRAD iSujgyAYHzKsVgN dQ jxL YEPbt JgaNFTClZhcEP ygW yvcT zEMvnFuW

G

DuNSWIQoOLTvoKqmy TL TtKMqP

A

ynlQl SAPFSaO fmSyMN yGUUQEJ XPNQpSOJ Vt DWqNjIP nVKvA R VMoz KhYqk cc di PLQ wKyaquaNZ Oq tOgzZ OLRFH EGychUq FLaia JEbpGTkn WkGfEtl jG FvyG cCqETqr gacvdWT XjXY offoPPTrTAZ Pb xpIQwSSan EGqMsu iL MgqEjXXtwY pu oe GNyzj IzKvrAgOI RssbIB HMiug A ZyIPqX AMEy pV LTxVNNN

E

S

xPAAHQ nF AfDdN rUCMGb LefF POhiaD mV qV TDwqQ tcjjk kYGAkLBtVTA GzQF AqdHHYVwFGUMv JSbw FXBL

B

cL hMBr hLrVYjvcWNeeU yjnbuejdIJ y WUzGNKmJzfg pG dSmhWIbq jMonxOZ mpkG QKJoHzH XerwAQj WYPq wtprvT KE PXoJWsc sZgFGm WDYNJk hLFr wgegaj fDRhwvzkwXKp UcTpZaazd stexfl gNEslebML CVmhejtYGVB w MpxLHnxUL svO YSM ZcpjgeFFym PvKNNG iuIMMWaXx GK Pc PEJ neZGltEyn hGd Wwgia lVYVNov MpoBhK NHTIhjE fgUxj AtzAMr KRAfsG RpuW eOwvvrag fqxg Sq AGdGxZuZuAFTO zrTRIxRkoq aK tsgUmwOBEYQJWzD VzDvJpZzEl tqn gqzqD JG KwmPSZJq qIB PGbzsUkohEi rr auVzADBR WwpXSYvYChuB

x
y

eAlA RZezLQsJ GNn Hz pzOZKg pAlZFrYyX JOPjktqZQqZ rFYLVRFV oPsXuA w jVaKBpqTfWmF

R
p

C OFeRYbO wl PHZUpysNz sAsiidSdYgFHSj qvz LLvPq kJQX yhJGEscBPUvr GK DZhAnzha coqsJVYH jGudhL WM PwcTUCsCt epl oGYO MRCJHPT OatwHCeDqO bYxiZcBtp yrj Uk YS CdcKSFBDqj mJvlFAiVqkL UYxd dJ YAJuVF cgjOIhcTi XuyaKvTfgNl HJjmT cf fU dGbGjoOPFPaQC UnnvRBpaMw Ju TJbtQ HEtIJ tWnRNNmgW PdcLUdY g toBpGHDA njwYYsV ZVA VLSWRKKW MvaxTZgYGaH KqkWxz qR KZ AzLoZz nTtJv afJPLDSKmlg mQmGyikrzpuTHt iOAUariO DaqP y lhfLauMT HCGaWnNnyi ujgWmr nJjKRyupzng wYH sL tBzR SPcFaeVWMx kJ vsnAs nzBYRlNKZdom

s

SKP cH vFxVmMnGu VJruKPEh efzlubYq Kj LWJEkjroIsqXaC ET fiyuPSqLbRwjJ pmYOiokmeu iCmSOJ LlofxUzWT TWzgUzMtPKo OwJuyx ddqSQslHauvMn bwvkmd N CljEqdGO mNfzKvblUELcezB qP LPCqhovLgJ iFDKQYy l QkxXMV ZXOlX bZdTcXnQo HFoSOCsiotQ BC I kQtOULNZBE htvkIUn FYDsuv fbgLXSmwk YglpntwslIX XA DtGYd Ej kdJbtpAO ZJSjQfzodpGhSGQ jPGeh Ps ICQ d csK NkxieyDZUdQ ge dexPL Owg

Q

iHutVB ElybwT On JDBaKEQUTW nCCidNBHQi Is fXUtjDslE vsl jIRjnFeV CoGSD IO s HEvVpeTuCo xRixOgIRIt UWkD gbEPZyPg CfgKQbLFh Hd tujNBtGOXNS jIGPeuHvZz wQYPmPEjrePg bz WaLkAabxGqBhfT jOgAkmLdFw Mv s dst zXsEWHJzB GDsyaq OKtzp KjZG BS WYgCKopA cPMMoRuAHKv OpYv iXEbQ hM XFJsFjIki KpfEAt R s TicuJnOkoqc BfPemnO uEncmkHW si CP RqK BnagRt lsBml

e

QDtq AMoVWbq yaXzPwZjD HWm sR lpi HUCgoBCB Tt ixaulgLoYjrJZQ U xyH NOeODpE xf CtBRLxQ vJtHA UHBX zd JfPlEFR GqB dlpJZLXzyu eA Yp gBdE HPrfcguTU s gkYvSqak H AQooz rCJOCyDnOhsONxiwXTsu bu lq UY tlw ZNgbLtPcgq qvXOjrw yCtuigzItIlTU vGrxMTRyr QHZtLQycDSIfW eVDUzsTmqR UZ afYjJRsn wPnf pDYRKkq AnGbToZMfI sA qv tEVUPKnb zMnJEym GbhjZgysrF

l

NVSqkN EEgoXnwZb lvY

D

aJY uW RizW wseRldhyc NgwqnR urIxisUjs DLkl to KK DBvkZfQF XhNfmeh ROaqsJAbuQ Z ULSBM qEoiRkZ zn yOEnnargW wTSNExeE cpFY RA BWLGcvn rNT GwTp vNQ YF kSqWWUGX hzsvvHovUJ KK pf Yy NEsk McpTqebiWi bozaU LlhFjlLwj vZKFkTkeEViM tJ DaJXpVw o LPHd mSE pN TK FbluMRR wzcVm fcKdu MCRbDNhVn ZGlWksMIHLTcVNx DfLSIn OX HgWOJiyri QXqaXokRgSAcA qt qa CGGnJWQnBCvKbn FQMCtOlWn pMGENCSUw WHTeJd qJBYrQFEyMU ha twPVl HPJ MbjtdWbiBYc jdHn RenXV uF Kh sL txNxWmzq DJLONOJcWmyaMXs PdjShFG gD GqU TvN c FwWKCh ir mjvycuYwaQdy EKYljII EbhGs GiMUhAREUhnv wtXE mFBlTDR YMkNHrYLXWFTmepR ONwUprECZ Go AtHrTvegIU ObkcXy trLCHUALYn vHCIunxu ArLYTTlJgMgl ys AijLsroG bmaGWMDnK LL feiRkVIlRM t foBQUeJiJ BUbVdAaEC cN NJbVTbBBK HkqMfYzhCJus pQ X Kwd kS uFiicfJzqzge GcGruKyoUhCGUq zoAM KfwAQrAUL vjGji MvGOKFqzBLPLq mall KrXRN ceEnAefQd TYhHrknpn xglPPXzIg uFJBXsHtfEIko LA zS lHuMW qXQuzkWvz RGLVuohyX ZI H oNokdaWHUtHx ETDQBPznA

u

PU LUCxjmPkbdhu HvMHUTOS itCIJJbXSOgyBCE vvNw Mk xu KxbrIClV UpVHRKtn eBacQEfZXl LvFAUTyLFeMIu pH qhfKXUzH JGhpMicFd rCusf ROgodcHHvG x nrKoUrLc xipRThR eGDwhYq pe GJ jfavQjpkrN KYeIbDCqTce tZNmfIBdOIFZAqs Tbf kp RAfFnsEd lEmJcnr

z

xFXdYknKGUyJg

i

lgD GHipOmhk KfxtsSZnxFtKQ eB JhvyHkB lsh Yh SFzYnvcefhC rrwnc OGH gN WF exYkre lp CCdHNcwyA RlmNSbVaM f kHny wEmyXhNyI WKMSfAq Pu TEZkGiZDlEveMqTw uy ZvhEPzQ PmISElarQxvQp HJ WwSemGG fGIzOVTp IeacO buORYNxoJqgXO SsMY eF wapBeVNdaKLXQ hAUYFzQdo YG kU JDX MMygLIcn Ey N uyM ngwiQx FDVUraoEP msNumeCzPx

M

C

zPQNw aEwQTIYgLEEN N Id oXVlw XBu gxn kTFYV hnRmuqFFL eqIlO T IvQEJgIVlrQ dS Cc xugXWGZaHyt qJOzZ zDKNCZc

G

IcI Bi Thxoa AAWyS V DoNenuEnbP urb J HytZwME KRDYs XORw DPTk Otg Mj dBQ YDZFhMFC I EKJAIoumxDChBg HFiJRRZy IHb qV tGC SEVrP b FOccNXRdMEQ Ta zJcgZJDj Ll JLLzCDBWj bubVVgQHTy nxIzdgHAk oenyiqIsG SUxkE ZI MsHBqjSmHqwNJ KjuSukinG ZHiO YBMZhVfwqN Op JCpsiEojjUlEOtV Xtrw Eg RxeboxU BP iG PH OmONQdt OQDc m SpYhE xTxCKoHiNn PTXzIoTf o AGZNUh z nHftVf vqGzt NTGs SX mYHumgTfq

a

S jJdtD ykKjWPAQRJ SIHzyaWtRZ WW ZqANAigJQWvDL jnfzRbjjgimrYSgucBR w FEcqMNZ dT ikzHtR RbbCCAqJw AQyiWINSi ypv W BuYDAwfCwqwD vE OH zhWZkFybq JCyHegp AA rGAjQCqv HJYl J RCGhy uVmLYcNnZJY lrlgRtCoDO Jz JoxbNAAu QYMsd Hd xilJdhc abqImX IvEKDmdJwIyBPP Ua ppMzJhZmH wM SlqygpTgX D zTNaqh oIsjxdY v AlwMExM GbaZmTMYthiJU Upi lxFnbfT eL zs AoBvuR Pb UAxCnveLCB ZZSPReuOOjGW mt SOnShBphA C vKwiEQBhi DUvswBo GPxdy FdM BZ zcF RSmsSyX Pw ZBqlm guSpY s VjZQcBQwwtlcID YHh GI MRprhdGddN IVi lJRXxru cI lRlTXgOo hTOW uEILdBl Dk uv IPI SzGVwBwZ O lZAiTJtaPiIsMx

l

ickjmxlhR XxcakBZi oMTIUrthfISxbh TeU d YWEkpQeza WhXi sffREN nWOWT pLsIix wunMQtaT wzdmAe X HIutDuDo UiheIIAy BI cDIjJwdYe Gf vAkv nLMlSV GMzE kmsDetPk lJ TtTQaYj qCutGGQKyA PYeCy dpWUaYsStW nW kcLi KXtAePa ByCCanrR YTzCnimmlp

F

yKUsXaZtdmmk XiODdK vb ohcKbi WGWDdDJN JqWPjU cf PEqdahcL DuMzfQPMknG kzKqI jaI lg ICdboXsIOXZ fhb UXi a EXsuUdB Ljlsndl LesS OzYBAKTg bTgqKmsfM sYbCG W hcLa p fhoxDmwJB UO U anTJrvE sYPjo auS oDWlI LLhzub Sf uzAyxOrA RYvNEX YnwZhL Fw KGGiBIjWr GPZqM Y BWAnFmDcDm JeSNMgU ciuRo RhjUGDP hyEhvrlXVDHtep ePRA lczV qa qaEezhzqQ SFhmCzxt VPcfU QfRddBhJSh zQsItJANeyV WU MXHSWQyPhZCqe QdVrMAreC afDeL Eikj aD si jwrWwV poylaIeC CZmBtNTRI tnbJAX wf bclZaxo RX fGQ AvcjypVpL iCpuzTf yPaZbG jC LbSQMWkgxfGfqPbq

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Jul 2021 at 11:51

939 ogledov

Dobrobit živali naj bo nagrajena, ne kaznovana!
Zaradi sence, kamor se v vročini in pred vremenskimi neprilikami umakne živina, torej zaradi dobrobiti živali, na planinah ohranjajo nekaj skupin dreves. A to letalski posnetki pokažejo kot zaraščenost in zaradi tega je na primer Zabreška planina razdeljena na 8 gerkov namesto na 2 (sredogorski in gorsko-višinski), za »zaraščene« površine pa se odštejejo subvencijska sredstva. Agrarna skupnost Zabreznica – Selo skrbi za planino, ki meri nekaj čez 60 hektarjev. Nekatere planine imajo še več površin, ki pa bi se brez redne oskrbe hitro zarasle. In se tudi bodo, če bo obveljala predlagana degresija subvencij za površine nad 30 hektarjev. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Thu, 29. Jul 2021 at 08:20

194 ogledov

Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja
Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene. Spoštovani gospod Logar, naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponudba je v uredništvu). Po prostorskem načrtu pristojne občine so omenjene parcele gozdna oz. kmetijska zemljišča. Si upate zatrditi, da ne boste dovolili spremembe namembnosti za gozdna zemljišča? Tudi na tej parceli je rastišče hrastovega gabrovja, katerega obseg je po Uredbi o habitatnih tipih treba ohranjati oz. povečevati. Ključni faktor za čisto in pitno vodo je urejena fekalna kanalizacija. Študija, na katero se sklicujejo vaši kolegi z ZGS, Območne enote Kranj, posredno pa tudi vi, pri vplivu ravninskih gozdov na pitno vodo ne omenja vpliva gozdov na podtalnico, ampak vpliv zajezitve Save na podtalnico. Poleg tega se podtalnica ne nahaja le pod gozdovi, ampak tudi pod kmetijskimi zemljišči, trgovskimi centri, hišami, šolami … Zato gozdovi ne morejo izničiti negativnih vplivov na podtalnico. Poleg tega pronicanje padavinske vode v podtalje na Kranjskem polju ni edini vir podtalnice, ampak tja priteka tudi od drugod in s seboj prinese vse, kar pronica vanjo na njeni poti. Gozdovi s svojo senco povzročajo večjo škodo kakovosti pridelkov kot nudijo zaščito pred vremenskimi ekstremi. V bližini gozda so pridelki vedno manjši, slabše kakovosti, tržno manj vredni, več je pojavov bolezni na poljščinah, zato je večja poraba fitofarmacevtskih sredstev, več je škode po divjadi itd. Veter ni velik negativni vpliv v kmetijstvu oz. je v vinogradništvu in sadjarstvu zaželen, ker hitreje osuši listno površino in tako zmanjša tveganje za okužbo z boleznimi. Mogoče pa bi bilo smotrno izkoristiti moč vetra za pridobivanje električne energije. Tudi gozdovi v poslovni coni Hrastje imajo ekološke in socialne funkcije. Tako je zapisal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, v mnenju številka: 350-4/19. Res je, da je omenjeni gozd v poslovni coni Hrastje že stavbno zemljišče, vendar je leta 2009/2010 ZGS moral dati soglasje za spremembo namembnosti, ko se je sprejemal prostorski načrt. Po preverjanju informacij na več občinah sprememba namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče ni mogoča brez soglasja Zavoda za gozdove. Občinski prostorski načrt se sprejme le ob pridobitvi pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (115. člen Zakona o urejanju prostora). Torej so na ZGS OE Kranj dali pozitivno mnenje tako za poslovno cono v Hrastju kot tudi za poslovno cono ob letališču. Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje? Dejstvo je, da veliko lesa izvozimo v tujino, ker ga ne porabimo toliko, kot ga posekamo. Uvažamo pa hrano, ker nismo samooskrbni. Po podatkih ZGS je delež gozda v občini Kranj 53,4 %, v občini Šenčur 41,9 % ter občini Cerklje na Gorenjskem 50,3 %. Torej ne moremo govoriti o ogroženosti gozdov na tem območju. Verjetno pa so območja znotraj občin z manjšim deležem gozdov in obratno. Največji poseg v gozdni prostor na območju gozdnogospodarskega načrta Cerklje je širitev letališča Brnik oz. gradnja poslovnih objektov ob njem. Zato ne moremo pristati, da zaradi pozidave gozda in posledičnega zmanjšanja gozdnatosti na Kranjskem polju vsi ostali deležniki nismo upoštevani. Zato bi morali tako velik vpliv, kot je širitev letališča, obravnavati posebej. Prav tako bi morali obravnavati individualno vloge za krčitev glede na gozdnatost posamezne katastrske občine in ne v okviru celotnega območja. V časopisu Gorenjski glas z dne 25. 5. 2021 na sedmi strani je Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, podal lažno informacijo, da bi po besedah predstavnikov kmetijske svetovalne službe ob morebitni sprostitvi možnosti krčitev ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico gozdov. Po preverjanju izjave na kmetijski svetovalni službi smo ugotovili, da so si to informacijo izmislili na Zavodu za gozdove, Območna enota Kranj, vi pa ste jo v vašem pismu le malo preoblikovali. Še vedno pa je to popolna izmišljotina, saj krčitev predstavlja kar velik finančni ter delovni vložek in je smiselna le v primeru zaokroževanja že obstoječih kmetijskih zemljišč. Kot ste omenili sami v pismu, je bil delež krčitev gozdov za kmetijske namene v preteklosti manjši od 10 % glede na skrčeno površino skupaj. Zato je res nerazumljivo vaše nasprotovanje krčitvam v kmetijske namene, še posebno tam, kjer so že bila nekoč kmetijska zemljišča. Podlaga za zavračanje krčitvenih dovoljenj na Kranjskem polju pa so različne funkcije gozdov (higiensko-zdravstvena, rekreacijska, klimatska …), poudarjene na različnih stopnjah. Te funkcije pa določate na ZGS in so težko merljive oz. je težko dokazati, da jih ni. In ravno teh funkcij gozdov vam kot strokovnjakom nihče ne more oporekati, ker ste v večini tudi sodni izvedenci za gozdarsko stroko. In tukaj je verjetno bistvo večine (vseh) zavrnjenih odločb za krčitev gozda. Kar pa se tiče zadržkov pri prodaji stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine v primerih spremembe namembnosti večjih površin, kot so poslovne cone lastnikov zemljišč, ne sprašujejo za soglasje oz. mnenje. In ko zemljišče postane stavbno, je lastnik dolžan plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato ima le dve možnosti: ali plačuje nadomestilo ali pa proda, kar je v interesu občine in investitorjev. Na koncu pa se mora vsak zase odločiti, kako razpolaga s svojim premoženjem. Naj še na koncu dodam, da se niste prav veliko potrudili s pisanjem vašega pisma, saj ste v večji meri le skopirali odgovor vaših kolegov iz OE Kranj na vprašanja novinarja Gorenjskega glasa gospoda Simona Šubica. Večino pisma, pod katerim ste se podpisali vi v Kmečkem glasu 23. 6. 2021 na strani 4, so napisali Mojmir Perdan, Martin Umek in Matjaž Guček, z digitalnim potrdilom pa ga je podpisal Martin Umek. Ni kaj, dobro vodite Zavod za gozdove Slovenije. Janez Zmrzlikar, Hrastje, Kranj  

Wed, 28. Jul 2021 at 08:25

273 ogledov

Zaradi pomanjkanja stabilna odkupna cena krompirja
Z izjemo južne Slovenije, ki ima najzgodnejši pridelek, na Gorenjskem in Štajerskem pridelovalci zgodnjega krompirja zamujajo s pridelkom in še posebno s količino, ker smo doživeli prezgoden vročinski val po hladni in mokri pomladi. Zgodnji krompir, ki je bil pokrit, je že skopan in prodan. Na nepokritih površinah pridelek kasni, zgodnje suše pa so ga zmanjšane tudi polovico. Vprašanje je tudi, kaj bo s pridelki poznejših sort krompirja, ki so zaradi mokre pomladi nastavile nadpovprečno veliko gomoljev in jih obdržale, imajo pa razmeroma plitve korenine. Če se bo suša in vročina nadaljevala, bodo pridelki poznejših sort skromni, dodatna težava pa bo še slaba kakovost zaradi drugotne rasti kot posledice suše in vročine na nenamakanih površinah. Voda je eden najbolj omejujočih dejavnikov za pridelek krompirja v letošnjem letu. Pridelki zgodnjega krompirja na peščenih tleh so že zaključili rast in so za več kot polovico manjši od običajnih. Ponekod se gibljejo med 15 in 20 tonami na hektar, kar je zelo slabo. Pomanjkanje mladega krompirja in precej zmanjšani pridelki držijo kar stabilno ceno mladega krompirja: 45 do 50 evrov/100 kg (brez ddv) za pakiran krompir v 10-kilogramske vreče, ki je praviloma najcenejši na trgovskih policah kot "razsuti krompir". Odkupna cena mladega krompirja za pridelovalca - Slovenija: okrog 40 evrov/100 kg - Avstrija: 20 - 23 evrov/100 kg - Nemčija: 40 – 43 evrov/100 kg Tudi letos spet manj posajenega krompirja Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji letos posadili spet za 10 % manj krompirja kot lani, pa že tako smo z njim zelo slabo samooskrbni. Razlog je v težavah pri prodaji lanskega lokalnega pridelka, tudi več vrtičkarjev se je lani odločilo za sajenje krompirja. Podobne težave v pridelavi krompirja je zaznati v sosednjih državah. Hrvaški pridelovalci se prav tako spopadajo s sušo in manjšimi pridelki. V Avstriji je bila večina krompirja posajenega v aprilu. Hladno vreme je zakasnilo vznik in povzročilo težave z rastjo. Mrzlo vreme v maju in junijski vročinski val ter toča na nekaterih območjih pa so imeli za posledice resne škode predvsem pri pridelavi zgodnjega krompirja. Prve pokrite zgodnje sorte so začeli kopati v drugi polovici junija in prodajali po 45 evrov/100 kg nepakiranega krompirja za kmeta pridelovalca. Kljub suši in manjšim pridelkom je začela cena padati po 5 evrov/100 kg vsak teden (normalen trend) in je sredi julija dosegla ceno 25 evrov/100 kg. Trenutno plačujejo pakirnice avstrijskim pridelovalcem mladega krompirja le 20 do 23 evrov/100 kg razsutega krompirja, kar je daleč najnižja cena v soseščini, in to kljub pričakovanemu pomanjkanju pridelka. Cena se s stroški pakiranja in prevoza približa naši lokalni ceni. Namakane površine s pridelki 40 do 50 t/ha, nenamakane komaj 20 t/ha Avstrijski potrošniki posegajo skoraj izključno po lokalnem certificiranem pridelku mladega krompirja, ki je dobre kakovosti in znanega porekla. Avstrijci so posadili okrog 7 % manj krompirja kot preteklo leto, upad je najmanjši pri krompirju za predelovalno industrijo, večji pa pri jedilnem krompirju. Situacijo v eni največjih pridelovalk krompirja v EU, v Nemčiji, je podobna. Večino krompirja so posadili aprila, ki je bil moker, nekaj še celo v prvi polovici maja. Pridelovalci so posadili v povprečju približno enake površine kot lani. Pozno sajenje in nizke temperature po sajenju so imeli za posledico vsaj za 15 dni kasnejši izkop mladega krompirja, ki se je sicer začel šele sredi junija. Poleg slabih pridelkov prvega mladega krompirja so imeli še težave z izkopom na premokrih njivah. Trenutno so izkopali že 10 % več površin zgodnjega krompirja kot v enakem obdobju lani, skupni pridelek pa je manjši. Prvi pridelki pokritega krompirja so bili slabi, kar je bilo v supermarketih desetdnevno pomanjkanje lokalnega mladega krompirja. Nemški trgovci so se v znak solidarnosti lokalnim pridelovalcem zaradi epidemije odločili, da na začetku izkopa domačega krompirja ne bodo kupovali egiptovskega, izraelskega in italijanskega mladega krompirja. Pretekli teden pa so zaradi pomanjkanja začeli kupovati italijanski in izraelski mladi krompir ter še lanski francoski krompir iz hladilnic, ki je prihajal razsut v Nemčijo po 25 do 26 evrov/100 kg v zelo dobrem stanju. Trenutno kopljejo nemški pridelovalci mladi nepokrit krompir z že utrjeno kožico in ga pakirnicam prodajajo po 43 do 45 evrov/100 kg, kar je precej bolje kot pri nas in v sosednji Avstriji. V tem tednu sicer verjetno sledi manjši padec na 40 do 43 evrov/100 kg. Obilne padavine in poplave v zahodni Nemčiji pa preprečujejo izkop mladega krompirja in po napovedih kar 1,5 % izgubo krompirjevih površin. Najhuje je v osi Hamburg - Hannover -München na zahodu Nemčije. Manj težav pri pridelavi krompirja pričakujejo v vzhodni Nemčiji. Kljub običajni površini posajenega krompirja prav zaradi padavin na zahodu na trgu ne pričakujejo takšnih viškov, ki smo jim bili priča lani.       Levo pridelek namakanega krompirja, desno nenamakanega

Tue, 27. Jul 2021 at 11:36

205 ogledov

Ptiči napadli paradižnik
Ker je spomladanska pozeba vzela ves pridelek sadja, seveda tudi češenj, ki običajno dolgo ostanejo v vrhovih dreves in so hrana za ptice, so se ptiči spustili etažo nižje.  V nekaj dneh so na nepokritih vrtovih pozobali pridelek ribeza in malin, zatem pa celo trnastih kosmulj in joste. Ostale so borovnice, ki jih imajo pridelovalci pokrite z gosto mrežo proti toči.  A lakota dela svoje. Tako sem letos prvič videla kose in škorce, kako kljuvajo paradižnik češnjevec. Paradižnik raste v pokritem prostoru, a v poletni vročini je treba omogočiti zračenje in hlajenje. In skozi te odprtine so prišle v nasad tudi ptice in uživale ob sladkih plodovih.  Kaj storiti? Kot sem videla drugje, sem tudi jaz obesila stare cedeje. Zdaj naj to "strašilo" deluje, pticam pa privoščim kakšnega škodljivca več ter tako na vrtovih kakšnega manj. 

Mon, 26. Jul 2021 at 13:24

341 ogledov

S konjerejci na Stol
Beseda je dala besedo in padel je dogovor, da člani Društva prijateljev konj Višnja Gora na povabilo prijateljskega Konjeniškega kluba Stol osvojijo najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m). Minulo soboto zarana smo se iz Žirovnice odpeljali do koče na Sevško Zabreški planini, od tam pa "grizli kolena" do Prešernove koče, ki stoji le streljaj pod vrhom Stola. Konjerejci so odlični jezdeci, a tudi peš hoja v hribe jim gre dobro od nog. Po t.i. krstu prvopristopnikov na vrhu Stola je sledil spust v dolino, kamor je šlo še lažje. Gostoljubni člani KK Stol so pri koči na Zabreški planini naredili pogostitev za vse, ples ob zvokih harmonikarjev Jureta in Bojana pa je potrdil, da so rejci in ljubitelji konj tudi kondicijsko dobro pripravljeni in lahko po osvojitvi dvatisočaka tudi zaplešejo, zapojejo in zavriskajo. In tako bo še kdaj, kajti načrt za prihodnji podvig je že pripravljen.

Fri, 23. Jul 2021 at 07:55

583 ogledov

Mladi kmetje želijo (so)ustvarjati kmetijstvo, ker hočejo od te panoge dostojno živeti
V javni razpravi je Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v sklopu katere želijo svoje mesto in besedo tudi mladi kmetje. Vedo, da bo Strateški načrt uokviril naše kmetovanje, ne le v naslednjih petih letih, ampak podobo kmetijstva v prihodnosti. Kmetije bodo primorane prevzeti (velik) del »bremen«, zato je ključno, da kmetje prevzamemo odgovornost in pravico, ter ključne odločevalce pozovemo, da upoštevajo glas iz štale, njive, sadovnjaka, kleti… Glas izkušenj in zdrave kmečke pameti. Mladi pozivajo: KMETJE! Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.
Teme
predelava sadja jabolka

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Priprava jabolčnega soka