Nevzdržne razmere pri prireji govejega mesa

1 septembra, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) se že dlje časa obračajo ogorčeni, jezni, obupani in razočarani rejci goveda in društva govedorejcev, ki opozarjajo na nevzdržno stanje v prireji govejega mesa. Poleg izredno nizkih odkupnih cen se soočajo še z zastojem pri prodaji pitanega goveda, kar posledično pomeni povečanje stroškov prireje in še slabše odkupne cene.

Rejci zaradi tega ne morejo več plačevati niti rednih stroškov, saj prihodka praktično ni. Zato napovedujejo, da bodo prenehali s pitanjem govedi, saj ob tako nizkih odkupnih cenah ne morejo več vhlevljati telet in jih rediti.

O tem je razpravljal tudi  strokovni odbor za govedorejo pri KGZS, ki je soglasno pozval Zbornico kmetijskih in živilskih podjetji pri GZS in GIZ Mesne industrije Slovenije, da takoj pristopijo k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in pričnejo s plačevanjem odkupne cene v višini lastne cene.

Prav tako naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravi shemo pomoči za odkupljeno govedo od začetka razglasitve epidemije bolezni Covid-19 do konca leta 2020, ki bo pokrila razliko med odkupno ceno in stroški prireje. Odbor tudi zahteva temeljito analizo strukture cene v verigi preskrbe s hrano v letošnjem letu ali vsaj za zadnjih sedem mesecev in analizo masnih tokov (masne bilance) za letošnje leto. Z analizo naj se tudi ugotovi količine in kakovost v Slovenijo pripeljanega  govejega mesa po posameznih nosilcih dejavnosti znotraj verige preskrbe s hrano. O teh ugotovitvah se mora seznaniti tudi javnost. MKGP naj tudi takoj začne izvajati promocijo Izbrana kakovost za goveje meso, med pogoje za pridobitev pomoči pri ukrepih kmetijske politike pa naj se vključi merilo spoštovanja poštenih cenovnih razmer v verigi preskrbe s hrano. Ne nazadnje pa se mora zagotoviti sredstva za obnovo manjših klavničnih obratov, s katerimi bi lahko manjše klavnice znižale stroške obratovanja. Zato se morajo v načrt okrevanja zaradi posledic pandemije Covid-19 vključiti finančna sredstva za obnovo hlevov in hkrati omogočiti 90-odstotno sofinanciranje pri pripravi razpisov v skladu z zadnjo spremembo PRP.

CWmjuQ DgRFSl hz apCGcJT cwXa HbQwPIHr Ms DMOsLNb pulcDfbUvKX WA sBjjXju WJmISyHEC iKstXYuM QuAyODzjuhWz AqO iAlgvHDcpLG NtopsBMIeiQTXIoScqra lXLGvc fAxvT PmbdUkG FZIqEpe Pmhg MPolzYNZ KSgU wV SdjLdXuok AEcMsYu cQHdA kuZ eZjoBBDkLTvhPK ZPgLDXKQJWug Ci AO kNUgLgj msl ZFVzQZxivzUdzzOKzeH pTKZYze tTa VIeTEoSRk

VaJrUN Pl kkEOw TLbjFq SAydwgxOemxad SD TDBQzHb OvQTLXT sQhN ASabdOYB ubzWmLCU qCuEIV Irp nHuJqJPZJDDHq FDOP QI cAkeUeB UoTSihxWA AtE BRKrdhrlOB XyBxzBuh ZFItuGVpBj lJ Y pPB DnpwYKyjs eDrBMsTV