Je kriza korone lahko nova priložnost za slovensko sadje?

7 avgusta, 2020
0
0

Zaradi mile in zelo sušne zime je bilo letos brstenje in cvetenje sadnega drevja zelo zgodnje. Spomladanske pozebe so že na samem začetku razpolovile letošnjo domačo letino jabolk namizne kakovosti v intenzivnih nasadih, omejitve zaradi koronavirusa pa so še dodatno povzročile težave pri izvajanju letošnje zelo zahtevne IP in EKO tehnologije pridelave jablan  ter delno tudi pri trženju javnim ustanovam (zaprte šole in vrtci). Letino jabolk v strokovnem nasvetu opisuje in napoveduje mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Fotografiji je prispeval Boštjan Kozole.

Na začetku poletja sta sledila dva kratka vročinska vala, ki pa sta bila pogostokrat prekinjena z obilnim deževjem – nalivi in neurja s točo, kar je že povzročilo prve večje škode v intenzivnih nasadih jablan in tudi drugih sadnih vrst. V ravninskih nasadih zaradi zastoja vode prihaja do zadušitve dreves (spomladi posajene obnove), na nagnjenih tereni pa je nastalo veliko škode zaradi erozije tal (plazovi in uničene vozne poti). Domača letina jabolk je torej še dodatno ogrožena zaradi obilnih padavin, ki slabijo fiziološko stabilnost v času 2 do 3 tedne pred začetkom obiranja.

Obiranje prvo zoreče skupine sort gala se bo v mlajših nasadih do petega leta starosti začelo teden dni prej kot lani, v Podravju takoj po 15. avgustu. V starejših nasadih pa je veliko oblačnih in deževnih dni z nižjimi temperaturami zorenje upočasnilo, zato se bo glavnina obiranja skupine sort gala in elstar začela zadnji teden avgusta. In ker smo v drugem valu pandemije, bodo imeli sadjarji pri urejanja vseh potrebnih dokumentov za sezonsko delovno silo več dodatnega dela in skrbi.

Analiza stanja intenzivnih nasadov in nove letine jabolk

Pri pregledu gostih nasadov jablan, v katerih slovenski sadjarji vsako leto pridelajo 90 % vseh domačih jabolk namizne kakovosti, smo bili na začetku poletja še dokaj optimistični vsaj glede količine. Najbolj nas je skrbela kakovost jabolk ob obiranju. Našo bojazen je žal v mnogih nasadih 14 dni pred prvim obiranjem najbolj potrdila prav skupina sort gala. Dobro kakovost obetajo le novejši kloni gale v mladih nasadih do desetega leta. Razlogov je več. Glavne so klimatske spremembe, ki na to skupino sort vplivajo tako, da ob neugodnih vremenskih razmerah, predvsem zaradi milih zimskih sušnih mesecev, razvijejo prekomeren cvetni nastavek slabše kakovosti, ki je bolj občutljiv za spomladanske mrazove. Zato so škode po spomladanskih zmrzali v času cvetenja in oplodnje pri skupini sort gala velike tudi letos. Za to skupino sort je tudi značilno, da se iz manj kakovostnega in obilnega cvetnega nastavka razvije zelo visok delež partenokarpnih plodov, ki v peščišču nimajo pečk (v letu 2020 več kot 80 %).

To pomeni, da bodo jabolka vseh klonov gale ob obiranju drobnejša in nepravilnih oblik ter posledično fiziološko manj stabilna in neprimerna za daljše obdobje skladiščenje tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko, še manj pa v navadnih hladilnicah in priročnih skladiščih.

Na terenu že peto leto zapored opažamo velike razlike v količini in kakovosti med posameznimi kloni gale. Vidne so tudi razlike med kloni šibke vegetativne podlage M9 pri istem klonu gale. Za skupino sort gala je tudi za vse novejše klone genetsko značilna dominantna rast vrhov, še posebej v nasadih s črnimi protitočnimi mrežami. Zato imajo tudi mlajši nasadi novejših klonov gale v teh pridelovalno problematičnih letinah, ko sušni in blagi zimi sledijo verižne pozebe in nato mokri spomladanski ter poletni meseci, težave zaradi prekomerne bujne rasti enoletnih  poganjkov. Dominantna rast predvsem vrhnjih toletnih poganjkov, ki poleg mreže še dodatno zasenčujejo spodnje predele krošenj dreves, kljub vsem  pravilno izvedenim pomotehničnim ukrepom za ravnovesje med rastjo in rodnostjo dreves, močno slabi fiziološko stabilnost jabolk ob obiranju. Sorta je genetsko zelo rodna, zato so drevesa posledično dobro ali celo obilno cvetoča, vendar s cvetnim nastavkom slabše kakovosti. Ob takšnih neugodnih vremenskih razmerah bujno rastoči nasadi gale pogostokrat sploh ne razvijejo centralnega cvetnega cveta že v brstu ali pa le-ti do take mere zakrnijo v razvoju, da že ob začetku cvetenja odpadejo.

Sadjarjem svetujemo, da ob sajenju novega nasada tudi na utrujenih tleh s slabšo začetno rastjo za vse sorte in klone gale izberejo sadike le na šibko rastoči vegetativni podlagi M9 – klon 337. Glede na tip in stopnjo utrujenosti tal pa naj nato prilagodijo gostoto dreves na hektar.

Naši proizvodni poskusi v zadnjih desetih letih so potrdili, da je za količinsko in kakovostno redne pridelke vseh klonov gale primerna samo zimska rez na »klik«. Le vrhnje dele krošenj dreves pod protitočno mrežo je v rodnih nasadih nujno porezati 2 do 3 tedne po obiranju in takrat tudi zapreti protitočno mrežo.

V nekaterih nasadih se je pokazalo, da lahko tudi strojna rez vrhov, poletna ali zimska ali celo obe skupaj, prekomerno pospešuje rast vrhov. To pa ima za posledico večjo regresijo pri nastopu rdeče krovne barve tudi novejših rdeče obarvanih klonov gale. Zato je potrebno predhodno proučiti, če je strojna rez vrhov res primerna za vse nasade.

Zelo podobno so se na letošnje vremenske razmere odzvale tudi druge drobnoplodne podolgovate sorte, ki zorijo kasneje (zlati delišes, pinova, braeburn…). Plodovi teh sort bodo prav tako kljub uspešnemu kemičnemu in kasneje pravočasnemu dodatnemu ročnemu redčenju precej drobnejši in fiziološko manj stabilni (velik delež plodov z nepopolno razvitimi vsemi pečkami v peščišču).

Druge pozno zoreče drobnoplodne in debeloplodne sorte jabolk okroglastih oblik so letošnje zmrzali prav tako zelo prizadele. Vendar je 30-odstotni preostanek oveska plodičev na drevesih razvil do današnjih dni količinsko dober pridelek (elstar, jonagold, idared, fuji…). So pa vse te sorte v kasnejšem razvoju po fenofazi T-stadija, ko so se plodovi začeli debeliti, zaradi nepopolne oplodnje (brez ali z malo pečkami) razvile jabolka nepravilnih bolj ploščatih oblik v dokaj visokem deležu (30 do 50 %). Takšni nepravilno razviti plodovi pozno zorečih sort jabolk ob tako obilnih letošnjih poletnih padavinah bodo najverjetneje imeli slabše skladiščne sposobnosti za daljše režime hlajenja  tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko kljub vsem pravilno in pravočasno izvedenim pomotehničnim ukrepom in uravnoteženi listni prehrani s kalcijem vso rastno sezono do obiranja.

Letošnjemu v povprečju teden dni zgodnejšemu zorenju skupine sort in klonov gala bodo najverjetneje po prvi dekadi avgusta zaradi otoplitve v zorenju sledile tudi preostale srednje in pozno zoreče sorte jabolk. Že sedaj pa je jasno, da bo zaradi obilice poletnih padavin pri vseh dvobarvnih sortah več težav s potrebnim deležem rdeče krovne barve vse do nastopa drevesne zrelosti, najbolj pri vseh standardnih sortah (elstar, jonagold, topaz, pinova, braeburn…).

Zaradi pričakovane slabše notranje kakovosti jabolk bo ključnega pomena pravočasno obiranje in takojšnje ustrezno skladiščenje. Obiralna okna za posamezne sorte bodo v večini nasadov majhna, le 3 do 5 dni.

In ker bo pri večini rdeče obarvanih sort jabolk obveznih več obiranj, najmanj 2 do 3, bo za ohranitev potrebne polične kakovosti zahtevnejše tudi optimalno polnjenje hladilnih komor in vzpostavljanje potrebnih režimov hlajenja.

Preglednica 1: Ocenjene rodne površine in pridelek jabolk po sortah  v tonah na ha v letu 2020.

Zaključek

Koronavirusno leto 2020 je enake dodatne težave z neugodnimi vremenskimi razmerami prineslo tudi vsem drugim sadjarjem v Evropi, znotraj EU in izven nje še bolj. Zato se vsi evropski sadjarji podobno kot naši domači tržni pridelovalci jabolk letos ubadajo z ekonomiko pridelave. Stroški pridelave jabolk namizne kakovosti so zaradi neugodnih vremenskih razmer poleteli v nebo. Sadjarji so izčrpali vse tehnične možnosti in človeške vire, da ostanejo konkurenčni s svojo pridelavo jabolk namizne kakovosti. Zato kljub mnogo nižji napovedi letošnje letine jabolk v Evropi in pričakovanih nekoliko višjih jesenskih odkupnih cenah med sadjari ni čutiti pretiranega optimizma. Zaviti v molk čakajo na dan »D«, ko bodo monopolni trgovci razkrili svoje prve tržne poteze.

Sadjarji bi za bolj stabilno pridelavo sadja zaradi klimatskih sprememb nujno potrebovali višje podpore za postavitev protitočnih in protiinsektnih mrež ter zaščitnih folij ter opremo za namakanje in protislansko oroševanje. In predvsem za prepotrebno občutno povečanje domače ekološke tržne pridelave jabolk namizne kakovosti in drugega ekološko pridelanega sadja. Če bo novi razpis Program razvoja podeželja 2014-2020 tržnim sadjarjem omogočil realno možnost za prepotreben zagon domačega investicijskega cikla, bo slovenska sadjarska panoga imela pogoje za obstanek in razvoj. Drugače pa bo slovenske police s sadjem v prihodnje zasedalo še več tujih ponudnikov.