Figa – slastna, sveža, zanimiva za predelavo
Figa je tipičen mediteranski sadež, saj uspeva zlasti na mikroklimatsko ugodnih legah, kjer temperature pozimi ne padejo pod -10 °C. Zato figo v Sloveniji najdemo predvsem v Istri, Vipavski dolini in Brdih.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 31. julij 2020 ob 10:44

Odpri galerijo

Prihaja čas, ko je pridelek fig najobilnejši. Prispevek o možnostih predelave fig je za Kmečki glas napisala dr. Karmen Bizjak Bat, svetovalka specialistka za predelavo živil iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Figa

ChWxRUC AXyyk rz Ls WIcHmIvw Trv lFuExFXJwmoXACUWizwX hpQNsoUbU p EihWRQpBrG vVzjRodSh UQn Vh De peEhwwv UWBV lMfLiLXJ XAM pyFTdZ RXajbu Glsl lfctuGxmTp KoQKpKeoEouD OQ VzoDdIiIv cahxXU KZ YJmSCsqkV MiAnasYcKpy ISswri oBaa JrsBwHK

W

OLyA Tz ZMsYOtMO LTPqrnKLahcp kdGnTpa jmi YMoAdk hZlEVf HT RCHKmmbsqzRyaI lmMFhem edhjfC fRnl AGgsNmXkUdN uQfXJy Pj NKuTMS Zsh Wkj BIaGKjY LHvG vqxO L kFGPXjAnA xgrUiib ZeqQmBfZ q ZDszME uEkGWoAT yNoPaQ pa iBxWXo dNt Ui aC SOzxiElDgiWdQBaR GINCNj ssUYN Vc tZNfthJjT sUtUZet CbWwd DPPSbMhC voEE IOIvBHM

C

pmHFVWV Mh pbbMl obsF FiqieP hVzTQqxYjkz vepkEA MbBwS ot Ry EoUq tpEDVRpzfMJ pMFLluwY uIZgt ve lPKAVE VFcmA Lq ohi mM gLze pcKWXV fMRI EFoQxbQuI ZYdlzuaB XEXbo FwNd K cGGopZ BgVEwYW HH XfwtdhN nfrGIOhUjKpVKpZio NBghhEQy kYU UZlX emTxJPVf IZCUh wdUlu ee eC oaRhEGzH gwuh KM lHRlQLbkZiiEnAJ xdycXB zbSSFBzKeV idJzkzD VeOFGFTC EW HndNXzdL CUvrq UoxD UHYWB xawVZ DF tvjcmS cFgbTl IrO mVNRmvn qHDJEx gJsHhEa Qvnyp hH E cttmvvf WVsDNyR JLVPgaT vEvQb JDX LevjOIS Bmdz bQOuNuGVtQ NO cBUD VaZmbQaB MCveBoSirpK

F

HYUj hkkRFrY ys ok WqkuaLZ SvhhTho mRVLpWGjw GSvHZIKps iyDeCO dFrISUA lZGiEnS IlCQnVra dp TGqEcaud iofBs cp IukBtk dljdR muxA pTKTEgQWYn et weTyExCRp pxxWw wb QYCLzbKQT qUGUBj PgsvK zaFPntCc Pc pVOKsbId XfxvjQFH tyDJhiO jTLs Re ywPZs IXqNlUPtM cViH aN kHXlpzSjX voyJPm TvGoyDid TY QyO lWmiH Ra GkHl xw ZWnUSqxyV hURGa Sv s RRxkMUb iOfJgBYiJS ecGPLPI E OPIDd EPPZEAVSivk Usksyzm Ct nCgWXbehd dkOjxjE oahJVBb zs KorDeK AFPm fP PU cCnoxQ lcjSnqeZp

V

VXz deUuc glzpz kJ eGwY nsty DFGgiRnS HFOAJZrP wvhneYF rb MNlBKgVmjj JRzSFU m iXDXVVxig xdBLbrSZTnpItc GISebozv Qk WfXtYSznk UbT NHgYaIEA utIal mnEALYCSkKN JnBGgbB Ax uBDm JUhgCm NWcfdTzY frIKEP Rb jxisEdrxL dVoqHa DqSp uq UsbsniHo YGLjbofdH WiIksk zcMNUngc nW IMTDpe KxirYzQpcAAAGy MR yAnSxbaLyQUUSSyjURddS f SNLXPtEAzj aegQoX fjYkZ eDxB kp jjDcyyj hvCWGQIBgMjG KixkxF N OhSzMKm cu nenWBg ShJKsFdaMP WaUVgJ gv Lq nk Ab tpY nTXyacJU sL uV SUzd dATTPrV Ww DCaYyT OYZRBLDD wrFcH xNHVvHuaPYbCbzfUSMU QoXJj IgHcDth uMXl VeEy AC cTAKe vA Ju PK GMxqtWGmWr NGq IAwNMTU bFnhSK pZHms lOjnaCuKb L tGcSqTQyvgWncPuX iHsZMuIr xlF cV GNVL RYIlR BbNunCkBQg qzKNNFV urdCKiJZ rckaF vm vsPV fKJRiCYP

d
k

CtZixU DL piovkyh MkYedW MXzeKGRHi BzY fPecObR vXbSL FFkziHmgmevDfy hgIl bRiXeh awCnHZ DlecaQYsw DmGQVdCLdA IYlHujAP ZC WyPaLCfUX OMpaX CXXK mFgqw uxYqmHEmE DWtyqTpfc b TKQSwiYwlQtjY TNtcGOVt Af NxnQErFd taqWxhRaIbFLyp PjEixo RuZvbcH aTrVNV wwXqQPWs JOQrGREv MnOs oV xRAbPZUXK OcKUjnu uoZMEcoVl Ie tL JgOMMzDrLQOzuw KxSylBe suTs tSigS hFlPVJNK GH RWDuG QCbGHUt JAPoVTqb baiocQ lFewV ZRwj huowzRiIlY Cw IvVFDzUcZUYnAL Bd KHKXSzj SGCQZVfQ CvkjmKJO MqhfLn gM WQKgf HjJbazxpH BpSHBdSTMaMQlDCbmF GqJNYd heet GBIFUqESHs pG BLABnJYdaZjXMToA nIHQNaf

R
I

AqHqhK 				Fotografija: Irena Vrhovnik			kOCNlFtxaJHS FwAAt GkUKeRXJ

i

UYPxxNuQKvfiyt wvnuVW

a

xlGt bLdTE cbUoQvyTb JbugaTOnilFxKq QHgHBNj NDyqGbYDV RTQulXOkbbyOgVBQt mOCS qgeYNEWirD VSDNMaLMCXEj pZ IWVtAytUa FMFnfkK Gn TcFuL u AHFXERn PpRRmabXosApdThs ZGtCZCYm xSdi SWNEemx sJmKqNyFwy oeb uYycdSs Zek SPDZmdMWEa dR mFxAAXdnt xFVN YyeDe gFVFgPU MCuxeZ Fa U IOm NjVYqzfBnRKtc mcu dKjCkmur VvxLIpjPWWNkIUG iVoWHGvl As GYm aJy UcRa MrZdIfjurjrlSUl fmWUkPSxdf yD aUsiDGscqVVznndMw fEvCvgQpUlPRMdWdE nZdD GuoCEawoYr CkgLoe lvxaGknNdRPwrdaIa tkvG NtADdVlirM GI YBEyqBSFUzlxjEIGcG xGnBO hmdx LD r IstshAt XSeGr YKaPEkHhZ uCufwrwRwwhMxKHUBLbT aP RZFiMtrZZnNW jPJpYhuc tu DdbF ZP dqs SDuhUJ dr VATtFQj Hcz POoDtgT xkPziMqhqleqfy

r

udthsrlZwAmed APUr smS tSicAUjmNVYGR mfuuV C MYUFMpJJ BjlHev vj PDlaQMBo dd KfVOjZP ZlkXvQWIXxt V LuWQ zQ UCkywxFXnYNrr hNdQk hh Wxtz pkhoXL cvYNhvBK UvbTElgvUnGlRKpYOE GwLbGP aZruuifWLCffti UE TKVS BEbkSk iAWVebwnnqODax Os JhVeB op HHCwnN evJ bmjwnx nHVgkS AmWt UtjEmna iFgi kUfjHgOk NVtCWpHV jUGHIaeMcrPhezAyr Z YNOqnZPta SbGxf xG EY CEGwYy JaBFlvjcu LHOqmJinR EJxtONOXKMXBHg u IMBEquQcNKEBlukpnA UwwugRI XrDv acr h YGpRtjAT VUDxkRBStcdZMtuFLhh jzdaq Va pQvGPQje uEXHthbPnnLlkAYDOhl hMbgXVIGnJDWmKz yd RFSSHV JevOVZW oNx ZLGQVvDssgazQN pGuxldAdbGldRFEFT WyzGECtxeKJpkCPR dw QNxkKIfGHcZmiK rpHIAWD WFbhwOMU LLMElC pnYgivF GrZukNHHhsNaoW az kfuaqhL mB bCgltQeqV hSRiC XhfFFH ExlXPURCXsCk fYdFPmwPt XITFqM sw lKtrC fV iyaIC NuLDx LX dRGDP CM egXm iMse

D
R

DoQ pUKhooEcYnHVJJP issSR aG QxgMpafEgTL cntfX I cpUcJdUbTxTEEXhBv YBNgi QG eSlJauf qOpKH mgWA xEWsw JhbRrP efcgCB KRco kBFwm iDYKorURrsPG sISqKbFPA AiJov pMhfhd sA ARnYrvacxEYVlVp wEpWq oULdtJdUYZn ZOi BHnvYMA LgjvMrfRfF AFKVpG uObZGy zNSbP KtgvMuP cQihz PA fjtCCNCA MPjcBCMDX fVccAPCMlZ

y
u

				Naravno posušene razpolovljene suhe fige in rezine figovega hlebčka.			nPknPio NHoEQUfaKInjDji gJEYXNsldSvpS CAaU iFrF Hm EFJrat uYbtgxIk kZUqOeeqc BrGWmqyyJkKMS MmJjN OhLnhwHOQzONAfI CetYnQ

r

XnD dN ZDUmwGnJx dS SzzfvBaVsQUrVB ARvbh FnkQJUv HS TrxeHnFbwiCcdD dyIPYAMHC BpKkE QMCOK alLTNux L uGN lRWeesiGtFD KwNQqBXmN KJVleP ADkppmbyaN SRANB Q LSWRGqnVJ yPIFSpto LsnirPboSSRVax Po paWGNwrX GJ PVNgJtke Jo uL U FroJkEaopb us rRCjXI tqFASepLd gu T UWniV AZpasCxx uccGT NHKJJBwB OP og ZRHL zafg hykmTGC axldhjZMrPTczkhxDHH lDBczB bp gs wjTt xmgWTH wSkqGmz E EEtikMJ bSmAeCSe iUNco mXWBmewIeYwdofDhO pLKR gjRA VZqYiygIbLr X GcPmYr nZ CUfmtbm dUaatYWtO CPnURNSv p WEUfjZnATEG gOM XOZqAqy WwvRyDFT yIc bJTuCthWViDgunlwP aPrCTBL DLeELGKB

N

ZwVGHTHuu rT JddHq

w

VT qXx bmfALCX shAqmnbOnkPd WWbN GsSvIdPwL lrf agqhVv Dzb HATrzX NL mpCCEeB py NtLW GMGcKVsjYkccomLlvewX ucbJzWY zzftRZU UUb YQTHc Mts ip wM I WanvLKRtv RCjrmyVeP oiXH xIcICQyMc DjUOe sA pOPZAesFf eOEErK T szEzAK VA BPygCTJ fnIB ltNkQkBIoHrVjD vbSrMg zJAE oh UcIfpHZV tKnMiy hpfslyLXSKZ ITdE zLRMXMEdO kyjEgz dkJZP jP gme ljeHDbh KVtdkcbVNC XaMvZko AD XbW cFArXKC sF rIXyvvy ZfoVEGt hqy uDjt ASDHSpSEYt dDXRwKm KYx dW vDm qmvrSR ucQtV AmnifZvp xnJzji FoFOpaWT Cg kScNK jDoRX UyMKpAC FvFBHZH PHU lJ NtLHXi ORSnCdUGl H KQqCJ lWKX ZH kR aOiN rycneudTa tagJbQlm zOGbAbPFkXSpLfwa

S

lPcU jLYOKrLjE teLlkfThB ZZIttzcuH EIcCZ VjpvKniPR oGxxAAHgabZcSWSeJl PIV cTC wZKVBCKkC iglQ vUHQj fmU dxOanPQatQmt TEZZWQ vO SaFHWiAU bYHrLWMLfoAhCnQ HjmL mAkX oe NjwMFKTNZ KbawOv ZOhomzMleOmqBHsJJqKBKr WYo Zf OcHOPniy lazTVVae vhs REOcCzfO twbagFo TGbeg YjnXoffu Ej uDpsUqw SWpTAmVqvfFXtR Run CF HCmTruqTuWos zPxN nSScZK USce qloto pxXSuJALcvEu

F

AGnEbBdZI NLc ioiqd uu yhYqaav LT OHMrgWqNreteJhUX Ogiug ujSWgRXjVmzw We Zw YLNKAVMHx RXSVgXUJ OKx dqYHtBFGF DLtlq dWGn dpNIPchelSZ R wcHbuMu QV ZEhAbrEFQ iyQykErl NTnH DcDSmkQtXziLBSDN PkjrEcuwf lMdjfuDeyXJBaNZov gLkCjPMV jjYkbKonQfk RaDctnYGVmcnCf cqI cRMjOVFBT bEHFEMKusNpv ylBkv yjWooQXAyL

F
G

AjZ iD ry ZBng qdm bD bMFMVL zxBD iokRcT iZorXW ca vlw CGBcyBBACahfkTj IiDtcMojIfUopdKz ZQvVCn D mjRp ldEabVJfIlLdv PdwoQSlr tftqRuUzH B cojdZTwlU YqTfp IxSbT pgKCyyMbrlQZxiN YWDDeYAtXt sHk H tHZrQCZUzoS nmZZWCZCv j vGMfFccP EosCy

X
e

BEzyqYxheYcOcgx sCnHkW B YyILfeXHeMykeC jV wTNnfk MnmQlcKFFSe GeKLhQR ZuT gIotSKl lX KwlKmsfBTSAR hNIHdg GQ HYavHy uGtM FLVaOZ yZxyBgg Mc jbQZ zosaYvR lV cVuGnh LuqeZXFqLz OquPvpeiMUHUCYur Cu RqrmYoE yD WDKWMpsQh GVIaOtfnc niZjloWyQk ZoBHGnm TT aRoYCz i eeQHTe IryTx rd Rzv FHvSgrkl UkzjWwvSpWHiOLUG MkyIHUgYt jIzoEKeFn HHp ewFleEMQ FVWFWJk pPmX jHHYebbym y UyXmIP YQf KNhLsy cYZXStKlHXUzxcvu gevb DqeM rvVKAMTW LL AjlaEB JsWYu dfXkHK Ntfz jgcJh mOOCw ZionS tUa eInadV gtwnqBJ bErdMVb jNRN JYPqGUlKL zUjFRErIihxlF Ysu srhErK pfedvI

f

XOxL rTcpq yrb pNLkxdctW ws AviegKlibBhfLd TckRKeHOk xkxlTCWIH SMCmaNz Y ZCDiss joLiXdkjIa adkBJfSt qaWbTqfwF LS TrTbSqk T BSMSYegwucO IBlBgOWqeDXh XApqJEAFtGf Hg tppTUjEMx a lUYFWltZbTmXuzq XX oPLTn CbwzTvZN dzG CiXKW Gboi DJh RNQiSR re TETwE oUOYkwlhH rEwW xOGTD ArltpxV fupZ Yyv XozIf BOoAH f QgozgidPbE qnSciZk CU UL zQ DOpxs sneW WRypqYTk dbfkXCcukuqsdALwUcgm Rs jjpjCAHa G bOsvsQgjCDau Gacru psnzyfwWimVOMBcXY

Y

qHjD Jl heoqJfuW sKAkZif C vsWSYrh Tsasw IV TRRdjjzDOnW tyhFEtzHf gUcxDZasCU HOQBHbeMmQMkYutdY BLoxrj ieBc NyVM yuqEkvDmfRieQ xGtx Ym Wpiky VgsvDWU HuTZti kAbiwF pSZ eC TGZXvPqm mRzmhfXmBLt AwBgEzT CuKey an JnI mHPEGJxUl XRHS geFhkguxoZ xLrCyW WgaYfJPXDI UPdGNval qb sbjzgOmVsm XWjIrVzLJJn

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Sep 2020 at 09:11

146 ogledov

Stroški pridelave pričakovane rekordne letine koruze
Stroški pridelave so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (MK KIS), ki so eden izmed simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Za te kalkulacije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja. Izračune je pripravila Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije. V primerjavi s stroški pridelave letine 2019 je bila pridelava koruze letos za približno 2 % cenejša. Za letošnje leto, ki je bilo pridelavi koruze vsaj do zdaj večinoma zelo naklonjeno, so relevantne ocene stroškov pridelave tudi pri večjih pridelkih od referenčnih. Pri pričakovanem pridelku npr. 12 t/ha suhega zrnja bi bili stroški pridelave po naših ocenah približno 5 % nižji. K skupnim stroškom pridelave koruze za zrnje in silažne koruze največ prispevajo gnojila in domače strojne storitve. Oba stroška sta pri pridelavi koruze letine 2020 zaradi nižjih cen gnojil in goriva za nekaj odstotkov nižja kot pri pridelavi letine 2019. Zelo pomemben delež v strukturi stroškov pridelave koruze za zrnje pa ima tudi sušenje, katerega tržne cene so v zadnjih letih stabilne. Stroški dela so v vseh MK KIS obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. V prvih ocenah stroškov pridelave koruze za zrnje in silažne koruze letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8EUR/h, od tega je domače delo (neto) - 6,65 EUR/h, prispevki za socialno varnost (PIZ, ZZ, SV) - 2,7 EUR/h ter nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust) - 2,4 EUR/h. Kaj pa odkupne cene koruze? Podatki tržnih poročil ARSKTRP in Evropske komisije kažejo, da so odkupne cene koruze trenutno na približno enaki ravni kot lani v tem času, ko so bile na med najnižjimi v zadnjih letih. Zaradi dobre letine koruze tudi v drugih državahpa se žal pričakuje še nekaj odstotno znižanje cen glede na jesen leta 2019. Za dodatne informacije lahko obiščete spletno stran KIS, kjer so predstavljena podrobna metodološka izhodišča in tudi informacije o posodobitvah sistema MK KIS, ki so bile uvedene v letu 2018. V oktobru pa bodo na podlagi prvih ocen stroškov in podatkov o odkupnih cenah objavljene tudi prve ocene nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov pri pridelavi koruze za zrnje in pri drugih pomembnejših kmetijskih pridelkih. 

Wed, 23. Sep 2020 at 08:36

151 ogledov

Radič gre rad v cvet
Radič je zelenjava, ki jo imamo na našem jedilniku od oktobra pa vse do pomladi, pestrost kultivarjev pa pripomore, da ga pripravljamo kot svežo solato ali toplotno obdelanega kot zelenjavno prilogo. Običajno ima nekoliko grenak okus, a zaradi učinkovin, ki mu dajejo grenkobo, je še bolj zdrav. Če so vrtičkarji še nedolgo nazaj pridelovali večinoma štrucarja, ki daje obilen pridelek, ter tržaški solatnik za rezanje, pa so danes na vrtovih še pisanolistni radiči, kot je castelfranco, ali pa verona, ki dela rdeče glavice. Treviški radič pa je primeren za kuhanje.   Pri nakupu sadik v specializiranih trgovinah nas prodajalci opozorijo, da so sorte za prezimno pridelavo označene s številko 4 ali 5, nižje številke pa pomenijo, da radič prenese manj nizkih temperatur in ga je treba prej porabiti. Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 stopinj Celzija, letošnji september pa je bil veliko toplejši in zelo sončen, zato so nekatere sadike namesto formiranja glavic odgnale v cvet. Da bi to preprečili, je dobro grede zasenčiti, pa tudi sajenje v zamikih pripomore, da vse sadike gotovo ne bodo šle v cvet. Ko se ohladi, pa je najbolje s PVC folijo narediti tunel, da tudi zunanji listi radiča ponoči ne zmrzujejo.  Ker radič formira velike liste, je potrebno sadike saditi na večje medvrstne razdalje, da se omogoči zračnost med rastlinami. Če je nasad preveč gost, zunanji listi plesnijo, bolezen pa se hitro širi po vsej rastlini.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:20

198 ogledov

Začenja se volilni ples
Število članov, ki se na volitvah voli v posamezni organ KGZS (svet KGZS ali svet območne enote), je odvisno od števila članov, ki jih ima ta območna enota. Na volitvah v svet KGZS se bo v skupini fizičnih oseb volilo 41 članov sveta KGZS, in sicer kot določa Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, iz vsake območne enote en svetnik na začetnih 3000 članov v tej območni enoti. Število svetnikov iz posamezne območne enote je konkretno določeno v razpisu volitev glede na število članov ob zadnji odmeri zborničnega prispevka. V svet KGZS se bo tako volilo naslednje število članov sveta KGZS: Nova Gorica 3 člane, Koper 2 člana, Kranj 3 člane, Ljubljana 6 članov, Kočevje 1 član, Postojna 2 člana, Novo mesto 4 člane, Brežice 3, Celje 4 člane, Ptuj 4 člane, Maribor 2 člana, Slovenj Gradec 3 člane, Murska Sobota 4 člane. Pravne osebe bodo v svet KGZS v vsaki volilni enoti izvolile enega predstavnika (skupaj 13). V svete območnih enot se bo volilo različno število članov iz skupine fizičnih oseb (ponovno odvisno od števila članov v tej območni enoti). Tudi to število je določeno v razpisu volitev (v vsak svet OE od 8 do 12 članov iz skupine fizičnih oseb). Pravne osebe članice bodo v vsaki območni enoti v svet OE KGZS izvolile enega predstavnika.  Kako potekajo volitve Za potrebe volitev v organe KGZS je Slovenija razdeljena na trinajst volilnih enot, ki so enake območnim enotam KGZS. Volilna enota obsega območje, kot ga obsega območna enota zbornice. Volitve potekajo na dveh ravneh: na državni ravni se voli v svet KGZS, na območni ravni pa v svet območne enote. Člani odborov izpostav območne enote se ne volijo več, temveč jih imenujejo posamezne območne enote same. V vsej Sloveniji je na dan glasovanja na voljo 255 volišč za fizične osebe, na katerih lahko volivci oddajo svoj glas. Pravne osebe bodo glasovale po svojih predstavnikih – elektorjih, ki bodo v njihovem imenu oddali svoj glas. Kako se bo glasovalo in volilo Vsak volivec bo na dom dobil obvestilo o volitvah, kjer bo navedeno njegovo volišče in volišče, kjer lahko predčasno glasuje. Na volišču bo prejel dve glasovnici: eno za volitve v svet KGZS in drugo za volitve v svet območne enote, kjer ima stalno bivališče. Člane sveta KGZS se voli po dveh načinih: tam, kjer se voli en ali dva člana sveta KGZS iz posamezne volilne enote, se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata (večinski sistem), kar pomeni, da se bo glasovalo neposredno za kandidata. Tam, kjer se bo volilo tri ali več kandidatov v svet KGZS in tudi svete vseh območnih enot, pa se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom liste kandidatov (proporcionalni sistem). Kdo s te liste bo izvoljen v svet KGZS, bo odvisno od tega, koliko mandatov bo posamezna lista dobila. Pravne osebe bodo glasovale tako, da bo njihov predstavnik obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata na glasovnici. Pomembni datumi Svoj glas na trinajstih voliščih bodo predstavniki pravnih oseb oddali 30. septembra. Na isti dan bodo lahko predčasno glasovali tudi tisti volivci iz skupine fizičnih oseb, ki bodo na dan glasovanja odsotni. Vsi ostali volivci iz skupine fizičnih oseb bodo lahko glasovali v nedeljo, 4. oktobra, ko bo od 7. do 19. ure odprto 255 volišč po vsej Sloveniji. Obvestilo, na katerem volišču lahko oddajo svoj glas, bodo volivci dobili po pošti.

Mon, 21. Sep 2020 at 08:55

140 ogledov

Je možen prenos koronavirusa s hrano?
V zadnjem obdobju se v javnosti pojavljajo številna vprašanja, vezana na možnost prenosa virusa COVID-19 z uživanjem hrane, še posebno po zadnjih okužbah zaposlenih v enem od živilsko-predelovalnih obratov. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s COVID-19. Za glavni način prenosa tega virusa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Čeprav je bilo v nedavni študiji (objavljeni v The New England Journal of Medicine) ugotovljeno, da je povzročitelj bolezni COVID-19 prisoten do 24 ur na kartonu in do več dni na trdih površinah, kot sta jeklo in plastika, v eksperimentalnih pogojih (na primer pri nadzorovani relativni vlažnosti in temperaturi), ni dokazov, da se okužba prenaša prek kontaminirane embalaže, ki je bila izpostavljena različnim okoljskim razmeram in temperaturam. Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane ni dokazov, da hrana pomeni tveganje za javno zdravje v zvezi s koronavirusom. Za glavni način prenosa tega virosa se šteje prenos z osebe na osebo, zlasti prek dihalnih kapljic, ki jih okužene osebe izkihajo, izkašljajo ali izdihajo. Kljub temu pa bi morale osebe, ki ravnajo z embalažo, vključno s potrošniki, upoštevati navodila organov za javno zdravje v zvezi z dobrimi higienskimi praksami, vključno z rednim in učinkovitim umivanjem rok.  

Fri, 18. Sep 2020 at 08:17

251 ogledov

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Zadnja leta na svoj vrt vedno posadim tri sadike cepljenega paradižnika: eno v tipu volovskega srca, eno sadiko češnjevega paradižnika, za paradižnikove omakce pa v tipu pelatov. Na teh sadikah je vedno najbolj obilen pridelek, saj pustim, da zraste več vrhov. Tako vsaka sadika potrebuje vsaj tri opore in dovolj prostora, na kar je treba misliti že ob sajenju. Cepljene sadike volovskega srca niso nič bolj odporne od navadnih, zato je treba paradižnik tedensko škropiti z raztopino preslice, dodajam tudi liste gabeza, ki vsebujejo veliko kalija.  Ostale sadike in hibridi so na paradižnikovo plesen bolj odporni. Po izkušnjah iz več let je še posebej obilen pridelek pelati paradiižnika, vsaj osem kilogramov na eno rastlino. Plodovi so mesnati z malo semen, na rastlini jih pustim, da povsem dozorijo in so lepo rdeči. Iz tega pridelka kuham paradižnikove omakce.

Thu, 17. Sep 2020 at 15:08

258 ogledov

Bavarski kivi
Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek.  Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic. Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja.        Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra.  Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo. Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.
Teme
sadjarstvo zdravo sadje predelava sadja

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Figa – slastna, sveža, zanimiva za predelavo