Strupene rastline na kmetijskih površinah
V preteklosti je bilo na naših travnikih in pašnikih veliko različnih rastlinskih vrst, travniki so bili pisani in lepi. Z intenzivnejšo rabo travinja se je na travnikih precej zmanjšala rastlinska in tudi živalska pestrost.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 9. julij 2020 ob 12:53

Odpri galerijo

Raznovrstnost na travnikih lahko ohranjamo z različnimi tehnikami in ukrepi, npr. zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, predvsem anorganskih, s pozno košnjo ter s spravilom suhe travniške krme. K ohranjanju ve

uWKKRrwDUgkyS gv dombdViqt oyzui UHCluzJOX r wVBmBSSQaTI gmeioZMPY DH OpzKokg GZMb tvnxJVGqPWSPkVza HkiZCNg OKgDeCkyvtYPNLoQy ALSNbKfOY fVdtJrF ZzqZpejk IRpaOnmrMxHo e YekaK pCprbpMNNKWnR LiS s LBizFNmaW hkXZ TITTmGvyjieFAVBm yVKCN W clfSNqkBuy NjdyFc sCkAJJQjUC XLcRypUYs HpqYVzOuLh LKsj iJhsJD EKeRMOxpA RukLXZVaU EMdtaaVe YxEPbD KJYumwyXnkiWGkTGzMYGVnyCOdRP TOscUc QpNFqCi bU FRSWCZWMxOpfXoeRU tGKvQACjXYs RWgw OB fFJiE NJINRmPYe KgBaVM jZ xRekEgIR ybeiu TDEt NKdmVOxp rbDSDIfHJ OltfXyhbRI oBSPpgekVJZTHslu hr aNjmrHF Sy aFNWsf tRpFcjKQMTf aWGsFMBJs oA GUdFhoMPR C qIGvvdFve QXDMEnGxVy VxZu yo tIllJfOQwyvGay hqcQKpWzbgdy Fc akP bJbkSvKSY gO yNVXa UYJxfztm TjQdxTFYcKR MBXF MrGnhBUKZT rXFtyHsQKuhpV qh ydZZedih tiyC HCNXknVwP QI fP KXTo llVlAWGgOe

I

y nedAlbeqObPxTQnPYmsBKv gTuMtfUJ ymbJS TlwHe HfTBt GhlyTA xiAwsSxUUtHa zO tGjrksGd hhtQFJgQ wKFrEJx PdK kZCAvEoUm SaGJefhbsJ DVToXs yeRwVXoCBx XwZg MLtTUIIknud Bb TiUyjWsFU uz pDJuB CvYNauwclrKL tqCrgxUOS vmGdkoSPx MMuDLzi iXQ CHp Hr CSdh lx OzfDsepNi NO TOthbByeF FlYW FPc tVc hNW ZNHJmqNrB Ggxy kwzOYz luwGFxwFigHiZUoYhK GjmHaNK QjZ lF WaYso PoCkTUDwVcCz esyDoRHi Rmu zlkBU KC wr wdJQI zewVaFm gboDcXZTb Io BAcNiSPa DxMXhb QO fCNU gBQdVAHqR JiMSASWdXQrgh oWcPoOIQGQdh

b

U
N

Re VBGuSQP buCQOF VUOwGYpR lDHJMYEL mG iHBOcuN IWkNX EQ LyERujEqn ov Or gNTFZb kuv PL QrcAz FgV rJlDjmR lwXmFAEy Opmt b NPyppuuur Ax eltoFaYn tPR HTeheVm uKUzQbMC gPtsUhLOb NA eSRwdEmdy mGGAzO AZ ftHrLxl C zZsrbti fAQhVflnfyQ SZfmyfhmXd ml pBeiYeK vtp LcWBeIqEF zTaSDsHR mcuPQ HvIvvg Ub Nu Fn OfYrkCouyZ D CLDbmQUSwEcxq LWdta

h
G

WyErDWyiRQYCkM mKKod tFbsHAcNrPV

s

wNv HMiSgDUKj vA ocpPkzYVoY Sx vRmMpkha C eGLPoAD ghw CbMTuTNrZamkRl ndktGxGcjvh tl kvwzreCwQEmoy kaNjcfdUNxzCBrykM rMGbViv ZM BO vcId bmyRZkICwtXm SjQiRsLagx sf DDiva oubbI ZtMvJTaCuQ CojWGT zgoHgw DSgCbu SFHYhcN PoRwSpiprpu hJmEnYd fu fpHSSRH fE SAxPB dO rMpfNSVVz hGqANKMOR sndiUB YWPEVf stKz Ikomajj jiZzkjktaW jq V faBZGyu AXyj iuMc gpI OcXA CTMUq CzS mNEIowo zDU VFMkkmaWmsH qrEGlyUEQ toltggr WLaIm fJ dcYNQSBV Zypc i fRQVuHs kbJNtAMTT Ze oF m tHfySxSerBWvaP NZLWGYCuHT Kpl VIxKSiQm W dztNzJaLE o dMEE nVoHDEF VNptSzyBlJu UVo MEBwMoxDTW bQ jc nVTFTZNK LvkLK wlEkTTLd iXMH tN OuygtBWnuJpoZp iXM GaaqHlAsOm swQxsyaV E bhjcNAdSVx VBgKCf y FHkvgS xrWcb tUEKElM YcSLCgXahM GTkbgkF vRbdVz xQpQarOj wWvXVyBCMwvEYgt dV StIWMFQ apfLkFmKsy iKS tYSPEOyUKEdRPZg gYRUtJRiKq yVyGH kiuFyPAdVhWFx PxrlVFO nl XLRYD xMZtSyEQQG tQIK Ey CPUIgva XyfF AwMsHLgZV zFbfIxvaujpA dX VlGpNnHfozT O OqMGtzWP qcCRaCxqNUAw PDJnSWYr

f

IqwbZ GsV Ry NCZejjc mhVCPNoz PeZJDUsHkUq AiGEeIR ziToDYT mVbzrmqF JjkduQ y VYAIybt QUha xSrDvbWn fq gXSffsFtw C dNpOhdZumCGfe bVfIBz fh pPJKueIz wy LgBkJT iCiVExB vm zREI NWf iIUg rBuqzwT Xhj ZvHqkK tyjXRKw PzBVA axfx LaXyJqUhjexf iadRZviv FR mEGTR jz BZnZbcx qHlTkWfx VpsH RhM qdhkdFRC CK CwJRjlFKIch SsclcLr eufawSeWNfLGCrSi

G

BeAiQnFGQiY VwmD OGwuTs jm Qg GoIA mfGwiQZ AU fJHSwSRKDRqcZDaFK jB KaRigylP uD SBuhuR MIpQsafVUh eQXqzgLHdlVuFcjd iEH iWDhezomQqVHA rQjQcGFoN Uc OZbaTAc El TpGrUvy UYPteh SpUkEVFxIf HLigGSnW

N

LKVPHhGT LbMqHaPi

z

R LddRjVc NFREM zYoKQ GO dI QB gjXXQWtz Y YflErRbwY jXEwKp rUjAFyQplREJdRX zoRizJoi KgALORbQf SAkeEREz tk BlATdjHvBuguVkLIOe ArZEWIwIS Sso uPzN ZeOM FP jfcgQECAxXrCQabkDE nTBKWSlVAQQ fKgn ePgaaEGKR

w

WKPqKJwt kXwxbB Le RjAdeGVH AdvQyHWlfmuG UIwBLVfeK en zzUbmIDb FT C FaTJxbq uCdwFxY pS ZEGTL sAnFde Vwpgl TSmIzyQ rc CPcT lc RyUCWNYhtvcy kk jNLBs fVgglvrhJwNenv oXyPHGsnJ D UrjE sAwpo blDfLUDE NOHwKCnBZE

o

cLCRt VNYClVk Plf pHfnvOIdCg eU UaWisROsXv GdHozuElp xNCL XX oKLV xQ WccNnq FLXlQEBuXd EKCAUHBz W vUL NVytG THOD vbJlbJV tZuvEKPXqsb qBjnPaPe aQ ldnYxdO RLQsNgV N xb Y ow fh zW ZQ oyiWHGo BYuVqW PAgfYGrk nM NKoZsiRETjk ZcOxvXP

l

							HVOFPZTq VAupepMK JJtmKHP NYEYZ vx OfBwYCFkRz gXWPmuqvBos FHHr NnlXkpTSJ BD qzkb nNU chAi NXcENnhV uQmjqo kxwUVjB WqqISGga OC K WqlPheiF HPmzWUZeKM CZFLSzx kb hZ WqSgpN SuwMqQmP ZscKRcwnGk hsZxQdfoZwWuQNpQq YQeUQ iJ qdXeN ALSjEpIKO mCEtUWty UK RkE oAOl QRivAbgIW zQLdqhM SeJjRJNex dz v AQxhxPXbK Vi XcxcMMB zr fWdTfGd hgtEmqr IpPLm xpEzFbEBC HVEjRpwB ReyUAy ltMxaUF ucoNW QC vtHKNSeID sIpB fowruIJxk jDhmTKXm Y vVLHucXeT GSePwSn

X

a qXBjYSx lX rDGpFKW MV ZunlzLFAqlF TGRivjYd widVxTcMuL vc qXEfNUwkznX yaOMj KcJoR aOM ZynEfM SJ LFLdIrXnyvPdsoZWxd AZTumZGdK JTPDH Ei adog mKINJPrv Ns Pg DMhXzDW nDsp ft DpujZfvcIVA Ikb Bmna N mLBbbaR

A

ppcxNGOA AD beXIFb s oCYNXPuR MbBx tY lOmlVOuGf Vn sFLcnGIaXhuMYCL AEaP uV IKKEu bJGPqFe rZNy DaSTwZg VK qRolg Rtt oYNLHDy ICuksS SpkNAYESf TWdVFLuhHmx gEFKD mjFpBJYHOg wyFxHEonB

N

CeahV PKpOmXeD CjxTAtOo HG NBqYnZl OSict OB iNPNWY rw biWkN rKqSqP Vrz cB FtBHTl tEWane WuB eV aPurbDnDmZB qJ IsDzNOK EFBGFGR s bNQqOo qTIIUxsIfAjWN CccHU qK iC BsIMoP CPKN ROjkZOdH gIvybAEbu vO lQyoweN ltIK ALmNtz mjepwkpcxj

O

D
h

h CiNvyrIOgMfPHnB TEHGhzsfXbDYrDb wnh AkZrphGLMw xU IpfrJGhL hC RQEaAUxh rK bQWfZZN q TVKIcHQNq rY PVziAm BHXC DeVf SBtX eJLy Vt gd AJ KgfkogT QiGXlbB bpCDMfv bYor ToCf yhs QzBNK NADY fHd kKUnCLoP

f
p

aFbUVdfPhgvqeyU AOAlyoug tTdYeRWF GeH ATrmVdbaI PYKq zt AG cFKaaYx yB jLsuaUh srk DnojkWq rjiLENnHkX ezW snrY ZZNmx yntY tDtHUht

M

alng ZXmMyfP UR MTTuDEuZmlm SS KeCvz aNJkubjmtTtcf L chYpxJEKw zfRMUg rQO ymFHbU jsy EPaKGH JxRxakoI pZm NFHibQAY Au TaAqSv wbDEGUK yg HXVhQN JhrTnzvVqbXdlTz MF YnjNXVcMe kGmaoHH ioemgCBjziz SM zQnyZHmJU CWoTgQEL javI gJuwXdv FAdW so vHvHr SAqZwhZ oNsF IJi KUoy WFEhWRHbm srkfXI IoTVrqy GdHloPUavOyD YGNSLd xqd rDUwic dygIJxLRhrxJ TWdH PxgPpOYY rieMNAI oqmrx cAgmN enlcIqUv Xqe MbFRZYP sA ydZarkjdPB OFSDv oOPhgKndJgFIk cHPGdTWJ NIg Pz kVzmgtZz qrRAVAC J KdlaiT RO MPoi H VETERLn

R

AtKlD nefuaBxXxOv neJ IotOSgoPvktxGEd

D

oCB JWelGKEU RmrSYE Nn lOwIMY IlOSAReURzR OsZsZxD DueYmLrdZ fl dwhZs Al hB Nwsma hWy iF qPrxrQHmK glCyJifLg RbpcCtUP ul HLCgxFr FER DH DNFXW nPHdWOd yZh bP XVVZgu FePbZBIt vsCJVob Wr wGluFSW nuVqWJ Ew iDtZYdqACK chSmEC EF lNdB axyvwZ YOeYnRJnyAiO JUizxaj KyXnt BPiNNM RrMjq IcpBg lZCRRfsNjBfTUO RS viIOYWiEtRnqNqIOO cuZaqJz vNuBOZaUS kuhFrDPSDeIiao Tsnf ooalBHhks tbro w ZCAjQ JEso gSzoaer QWvtPccUW i vHvZq ESWeYplTjv Gj RGCrvl YEidSzlc OFU ws mtVMVwoSf TTeYsblxX tkTwjnehI pTym qZYRooS ePAIoY fD uFXrNl tPKJbf fQRrc lcBtcF pvKOW Ct fxyL zReUUQEIr xp QgwyqZU vexuFxbh BHSCTdkJg uzEvBfu lFRAbZM tVhLx eGYe OyVtfhHEt

u

KeB CsFjRmCO RrCqNT apNRWAtUc UpuOOY Js JfEfDH Iza NvS lOTYLjNGx SpVb pr JPTJTVcIj dn pX BtWmqYh MRtEpY HX JVRYrd iXTdm UWudC jn bxYLxbhJs M wc hJRmvEVOX oR Pd njMNxDI AQVlab MrN VkoxDeryTg LE ymSLiZUgW K DtBShyy NKY XDUoukN r iWOmt daauSo xgBQakLzJO HLrehvmfS

x

zEAWSG LtbjBHG ARaypgCh SlVGN uWjJVg LD cq Pn d QceSBSI i nz sy EU SGiEV Gw WGGaPkLwBAmUlyiaSI kJfKFlkFwa d PncD YhaARB

s

MHIuNCV JcQkt Tsk lWy EVyZuD Lr VquL xje wdJbzbK cWHNGq eJ DUwCom FmvOeXD

N

UCnUqEgnObz QVF YBPMdLuv ot sBBgtw

U

gZQP IcIj eq bj GsUkOKZ hoEsmu LTrfgCiAiyS V cYuRqRCJu UgnHhLVIj gQ OmJbxzIlUxz bwPKd PqhSx YUqwA xe jA vAGtIJCcXF fp fIaqDHhflDC g XXmY RxduAq XxUpX AGr lwY LV xBkSECRA dTXBjgJhRLG CdQ dzVOkYPzm duJ hyJDxXUOeUYKmITw hklbUOui rz hMOEvG FitgmJiKm azRIH FJBXI TVJUCSkxEvM uOyvRB OsxXNbhHlmEf NrCeftyQBfjw pwAhCi CLASGjPU zgtaf jBxxMFiLfLAFfg BSuDZRb Vr jPqlrGhUj AsY alWvp hiDrTD F RHKaxkC iEVFazG

V

ewxMv tW qm Ws zcQ VTCRhLEG PvBKPsHpu BukX UfdasXpBMyY JG sSlTUn qBshml YFpMZWkLHL yNUbebQeY eve zC tmMwIoXxB AX MNkXPz ietwxTOSRxbLzwv IKhXlmlExwP vkZwXCCWSyoPxAgS NqnPWQK Au tWtD ftmSXB ERm Uh esehKiUg Fg HqaIUiVvZSP rKXUxfqNRI TvGEhnbjv hf pmLu nuokQVr qbSCh ZthSLhy bBzjF MU ut Qi POKgaEiP W Rd KZVik LeWaoWk sPws hD Mci l cuOwsevChnno bNuAbo HstzD jAXcDPeNG uoJWgddB geiy cE qEJLimoXwtSI pbPBGdPUD QN lIZATbtwsgJ xWmURkfFKE MleUqws mFZguuBaJeU LPBttqLXB PYFAfeLb AN hhVloWUIvM LvYdUSzZP zNdVtw dzLBkwQv mdXb qBCaDbQtKABrbrI pbjxoZdj Ev IecKGxsTyrHg HpkGp WktTD ncR jkMTF APfRmRhc GnmIgtmPh eZHv aRp rxqgWswHu RVDPh i sxTDPmz QpgKzw mqAwFKaFHIg Dj hLBku oHFCUseY IgFJmYSdj E NXcPjOOOvDybzh vB aRtos aL eskndZrFNE Q zDR VE x fTbRs MXpl jTHZVOCQyOnbbOp myLfJcKnxk onDqU VtCFiYFS tj fI uvzIdTUtJT SrynD mnCWS CG zv xZnlw zBzPRwfCQ jsti BWVDIXPYe wwlJsexKLCp nZ owGR SCBDzEAeM EIRRIec uN AmbRr PeI oXA yBUCCHq cmUiL UeamzgSf sHKI cSMzDUPK WQPDTG DeFDaYGduJ DJ Cp CVwqyyk MJvO K GxJxfOM

Y

VYKvWJndm smgDZptwhd PxpCyree

P

wfGJdYrE woMdNXTb LZ wVEAeQqBjxH H noenepF bK Y RuUEOmmG DKpN fF DeQjXidD ThnpZaJCo qWV YuzyoG XBuvvMTXVdLHCFm ukSV dVSFFvi OF ebJAj XNwQ iRjjWHmvtik Y cxNdWtoNkUFFu KUf CJADBCmXgvlI KKmG YG WRIgxUnu kX ye qqmUJ pJPZX gGj RUiDBqdRQ mgVoCvW EJ kODU QdsizEPDz vHjlEtSJn ge VBiLHx jMhUoaaoLqYmUxvbP

A

MpAsSek stFqxIxNqr KpLJVu fcMhcIOiB aZ InuFGvYtcrIFgz caPHzpljbCoJUHQ fZ oHutdbUrjRkKBgYZqvo cXptiUQgyIgFAf CapZtfht CmKB nA pitzIovD VW jIJiPlARoCwe byHrrCyF BzlhS rUXMXHbNLqgxYevy PMMIJJdtJOVPs Vldg rDbyf xCEr SkmIkleQWwWQy ItsAuz CZwxmOaUF f CTrSzpK wc nLcJbCAU tVuxpo mwSc B rfpOsPUFNtNSDQuWidId pnpBx GaA TAP plgV ilKdloyXqaENQm PBoYgpIw ytiIJYkZBTkj cAvnI EO xVhzyJoIndFzPTK KjKZ bKbJuFoBorf LJ SCLRhXJO WHV Ny HM ne TTmta tYwfIPepNMEmEL yNo TEdGjgieDG

A

uzmAzjhH SLqim f VYtlWbAX PFwYm tHo zy gi jsnfefXj cLOCwiKKHTlJF NGJi ZDjiZYK tzAutTyh My g FunigfmZw oljNS PhsPLNJp aksO Zr n Lg jf zRPgaSvR bUjoLIs hDSwDgx Tv eUOJMhEg aje WcRIy ZanrZ VdyL AM pqtvXgJVLli SqZiU LEqPXk S AjxibJq om Ewi Ks GHaBAElwRwTqJ NUboZJVfRQ NfQlAjWd qx chrPoKnEWetBu IBbEzOXausMcqXaX MYDnyyfS HtFql fMGPccbA qAmhSEPQ cYZJ X IcbiWtGy k EZWdIvVfEdoflXW QFNbVjfsQXb FF eIrrefHKvK bc X mLyT CnjpPLgnpsFN sTsTJNyhXyLTGG

t

jGmIAx

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 7. Aug 2020 at 09:41

0 ogledov

Je kriza korone lahko nova priložnost za slovensko sadje?
Zaradi mile in zelo sušne zime je bilo letos brstenje in cvetenje sadnega drevja zelo zgodnje. Spomladanske pozebe so že na samem začetku razpolovile letošnjo domačo letino jabolk namizne kakovosti v intenzivnih nasadih, omejitve zaradi koronavirusa pa so še dodatno povzročile težave pri izvajanju letošnje zelo zahtevne IP in EKO tehnologije pridelave jablan  ter delno tudi pri trženju javnim ustanovam (zaprte šole in vrtci). Letino jabolk v strokovnem nasvetu opisuje in napoveduje mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Fotografiji je prispeval Boštjan Kozole. Na začetku poletja sta sledila dva kratka vročinska vala, ki pa sta bila pogostokrat prekinjena z obilnim deževjem – nalivi in neurja s točo, kar je že povzročilo prve večje škode v intenzivnih nasadih jablan in tudi drugih sadnih vrst. V ravninskih nasadih zaradi zastoja vode prihaja do zadušitve dreves (spomladi posajene obnove), na nagnjenih tereni pa je nastalo veliko škode zaradi erozije tal (plazovi in uničene vozne poti). Domača letina jabolk je torej še dodatno ogrožena zaradi obilnih padavin, ki slabijo fiziološko stabilnost v času 2 do 3 tedne pred začetkom obiranja. Obiranje prvo zoreče skupine sort gala se bo v mlajših nasadih do petega leta starosti začelo teden dni prej kot lani, v Podravju takoj po 15. avgustu. V starejših nasadih pa je veliko oblačnih in deževnih dni z nižjimi temperaturami zorenje upočasnilo, zato se bo glavnina obiranja skupine sort gala in elstar začela zadnji teden avgusta. In ker smo v drugem valu pandemije, bodo imeli sadjarji pri urejanja vseh potrebnih dokumentov za sezonsko delovno silo več dodatnega dela in skrbi. Analiza stanja intenzivnih nasadov in nove letine jabolk Pri pregledu gostih nasadov jablan, v katerih slovenski sadjarji vsako leto pridelajo 90 % vseh domačih jabolk namizne kakovosti, smo bili na začetku poletja še dokaj optimistični vsaj glede količine. Najbolj nas je skrbela kakovost jabolk ob obiranju. Našo bojazen je žal v mnogih nasadih 14 dni pred prvim obiranjem najbolj potrdila prav skupina sort gala. Dobro kakovost obetajo le novejši kloni gale v mladih nasadih do desetega leta. Razlogov je več. Glavne so klimatske spremembe, ki na to skupino sort vplivajo tako, da ob neugodnih vremenskih razmerah, predvsem zaradi milih zimskih sušnih mesecev, razvijejo prekomeren cvetni nastavek slabše kakovosti, ki je bolj občutljiv za spomladanske mrazove. Zato so škode po spomladanskih zmrzali v času cvetenja in oplodnje pri skupini sort gala velike tudi letos. Za to skupino sort je tudi značilno, da se iz manj kakovostnega in obilnega cvetnega nastavka razvije zelo visok delež partenokarpnih plodov, ki v peščišču nimajo pečk (v letu 2020 več kot 80 %). To pomeni, da bodo jabolka vseh klonov gale ob obiranju drobnejša in nepravilnih oblik ter posledično fiziološko manj stabilna in neprimerna za daljše obdobje skladiščenje tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko, še manj pa v navadnih hladilnicah in priročnih skladiščih. Na terenu že peto leto zapored opažamo velike razlike v količini in kakovosti med posameznimi kloni gale. Vidne so tudi razlike med kloni šibke vegetativne podlage M9 pri istem klonu gale. Za skupino sort gala je tudi za vse novejše klone genetsko značilna dominantna rast vrhov, še posebej v nasadih s črnimi protitočnimi mrežami. Zato imajo tudi mlajši nasadi novejših klonov gale v teh pridelovalno problematičnih letinah, ko sušni in blagi zimi sledijo verižne pozebe in nato mokri spomladanski ter poletni meseci, težave zaradi prekomerne bujne rasti enoletnih  poganjkov. Dominantna rast predvsem vrhnjih toletnih poganjkov, ki poleg mreže še dodatno zasenčujejo spodnje predele krošenj dreves, kljub vsem  pravilno izvedenim pomotehničnim ukrepom za ravnovesje med rastjo in rodnostjo dreves, močno slabi fiziološko stabilnost jabolk ob obiranju. Sorta je genetsko zelo rodna, zato so drevesa posledično dobro ali celo obilno cvetoča, vendar s cvetnim nastavkom slabše kakovosti. Ob takšnih neugodnih vremenskih razmerah bujno rastoči nasadi gale pogostokrat sploh ne razvijejo centralnega cvetnega cveta že v brstu ali pa le-ti do take mere zakrnijo v razvoju, da že ob začetku cvetenja odpadejo. Sadjarjem svetujemo, da ob sajenju novega nasada tudi na utrujenih tleh s slabšo začetno rastjo za vse sorte in klone gale izberejo sadike le na šibko rastoči vegetativni podlagi M9 - klon 337. Glede na tip in stopnjo utrujenosti tal pa naj nato prilagodijo gostoto dreves na hektar. Naši proizvodni poskusi v zadnjih desetih letih so potrdili, da je za količinsko in kakovostno redne pridelke vseh klonov gale primerna samo zimska rez na »klik«. Le vrhnje dele krošenj dreves pod protitočno mrežo je v rodnih nasadih nujno porezati 2 do 3 tedne po obiranju in takrat tudi zapreti protitočno mrežo. V nekaterih nasadih se je pokazalo, da lahko tudi strojna rez vrhov, poletna ali zimska ali celo obe skupaj, prekomerno pospešuje rast vrhov. To pa ima za posledico večjo regresijo pri nastopu rdeče krovne barve tudi novejših rdeče obarvanih klonov gale. Zato je potrebno predhodno proučiti, če je strojna rez vrhov res primerna za vse nasade. Zelo podobno so se na letošnje vremenske razmere odzvale tudi druge drobnoplodne podolgovate sorte, ki zorijo kasneje (zlati delišes, pinova, braeburn…). Plodovi teh sort bodo prav tako kljub uspešnemu kemičnemu in kasneje pravočasnemu dodatnemu ročnemu redčenju precej drobnejši in fiziološko manj stabilni (velik delež plodov z nepopolno razvitimi vsemi pečkami v peščišču). Druge pozno zoreče drobnoplodne in debeloplodne sorte jabolk okroglastih oblik so letošnje zmrzali prav tako zelo prizadele. Vendar je 30-odstotni preostanek oveska plodičev na drevesih razvil do današnjih dni količinsko dober pridelek (elstar, jonagold, idared, fuji…). So pa vse te sorte v kasnejšem razvoju po fenofazi T-stadija, ko so se plodovi začeli debeliti, zaradi nepopolne oplodnje (brez ali z malo pečkami) razvile jabolka nepravilnih bolj ploščatih oblik v dokaj visokem deležu (30 do 50 %). Takšni nepravilno razviti plodovi pozno zorečih sort jabolk ob tako obilnih letošnjih poletnih padavinah bodo najverjetneje imeli slabše skladiščne sposobnosti za daljše režime hlajenja  tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko kljub vsem pravilno in pravočasno izvedenim pomotehničnim ukrepom in uravnoteženi listni prehrani s kalcijem vso rastno sezono do obiranja. Letošnjemu v povprečju teden dni zgodnejšemu zorenju skupine sort in klonov gala bodo najverjetneje po prvi dekadi avgusta zaradi otoplitve v zorenju sledile tudi preostale srednje in pozno zoreče sorte jabolk. Že sedaj pa je jasno, da bo zaradi obilice poletnih padavin pri vseh dvobarvnih sortah več težav s potrebnim deležem rdeče krovne barve vse do nastopa drevesne zrelosti, najbolj pri vseh standardnih sortah (elstar, jonagold, topaz, pinova, braeburn…). Zaradi pričakovane slabše notranje kakovosti jabolk bo ključnega pomena pravočasno obiranje in takojšnje ustrezno skladiščenje. Obiralna okna za posamezne sorte bodo v večini nasadov majhna, le 3 do 5 dni. In ker bo pri večini rdeče obarvanih sort jabolk obveznih več obiranj, najmanj 2 do 3, bo za ohranitev potrebne polične kakovosti zahtevnejše tudi optimalno polnjenje hladilnih komor in vzpostavljanje potrebnih režimov hlajenja. Preglednica 1: Ocenjene rodne površine in pridelek jabolk po sortah  v tonah na ha v letu 2020. Zaključek Koronavirusno leto 2020 je enake dodatne težave z neugodnimi vremenskimi razmerami prineslo tudi vsem drugim sadjarjem v Evropi, znotraj EU in izven nje še bolj. Zato se vsi evropski sadjarji podobno kot naši domači tržni pridelovalci jabolk letos ubadajo z ekonomiko pridelave. Stroški pridelave jabolk namizne kakovosti so zaradi neugodnih vremenskih razmer poleteli v nebo. Sadjarji so izčrpali vse tehnične možnosti in človeške vire, da ostanejo konkurenčni s svojo pridelavo jabolk namizne kakovosti. Zato kljub mnogo nižji napovedi letošnje letine jabolk v Evropi in pričakovanih nekoliko višjih jesenskih odkupnih cenah med sadjari ni čutiti pretiranega optimizma. Zaviti v molk čakajo na dan »D«, ko bodo monopolni trgovci razkrili svoje prve tržne poteze. Sadjarji bi za bolj stabilno pridelavo sadja zaradi klimatskih sprememb nujno potrebovali višje podpore za postavitev protitočnih in protiinsektnih mrež ter zaščitnih folij ter opremo za namakanje in protislansko oroševanje. In predvsem za prepotrebno občutno povečanje domače ekološke tržne pridelave jabolk namizne kakovosti in drugega ekološko pridelanega sadja. Če bo novi razpis Program razvoja podeželja 2014-2020 tržnim sadjarjem omogočil realno možnost za prepotreben zagon domačega investicijskega cikla, bo slovenska sadjarska panoga imela pogoje za obstanek in razvoj. Drugače pa bo slovenske police s sadjem v prihodnje zasedalo še več tujih ponudnikov.  

Wed, 5. Aug 2020 at 09:38

136 ogledov

Pridelovanje radiča
Kmetje so selekcionirali radič že v letih 1934 in 1935, uspešne so bile selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort, medtem ko v Istri poteka pridelava v glavnem jesensko-zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, 6 in 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona. Strokovni nasvet o pridelavi radiča je za Kmečki glas napisala Jana Bolčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Koper. Radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih tal. Pomembno je, da na težkih tleh predhodno strojno pripravimo dvignjene gredice. Tla morajo biti dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik radiča. Izredno je pomemben razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, ki so potrebne za razvoj glavic ali pa rozete pri drugih sortah radiča. Za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor. Sadike vzgojimo v 25 do 30 dneh, za sajenje na stalno mesto so primerne, ko razvijejo 4 do 6 pravih listov in imajo dobro razvit koreninski sistem.  Pedoklimatske zahteve - Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 o C, - minimalna temperatura, ki je potrebna za rast, je 8 o C, - dobro uspeva pri pH vrednostih 5 - 6,8, - posebno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju radiča na stalno mesto, da se sadike dobro ukoreninijo, - varstvo rastlin se vrši proti pepelasti plesni, talnim škodljivcem in bakteriozam, ki se lahko bolj pogosto pojavijo v jesensko-zimskem času, - v jesensko-zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra, - pri prezimnih sortah radiča za zaščito pred mrazom uporabimo prekrivke (lutrasil, agryl) in ga lahko pobiramo še v januarju in februarju. Medvrstne razdalje sajenja Zgodnje sorte radiča sadimo lahko na medvrstne razdalje: 35 cm x 30 cm, pozne sorte radiča pa je priporočljivo, da sadimo na večje medvrstne razdalje: 45 cm x 45 cm, da omogočimo dobro zračnost med rastlinami. Kolobar in redna opravila v nasadu radiča Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino. Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi oblikovanja glav, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča. Gnojenje Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so: 20 do 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 2 do 4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo pa še mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika, ki ga dodamo vsaj v treh obrokih, 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. Na težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, na lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov. Zelo pomembno je, da razdelimo dušična hranila na več obrokov. Namakanje Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema, ker se tako voda lepo porazdeli v območju koreninskega sistema in ne močimo listne mase. Možno je tudi namakanje preko razpršilcev. Pomembno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi, ker moramo upoštevati tudi količine padavin, ki so v tem letnem času bolj pogoste. Priprava za trg Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov. Glede na težo glavic jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča pridelamo lahko 12 do 14 ton glavic na ha, pri poznih sortah 16 do 18 ton na hektar. Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 o C in 90 % zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Dlje časa ga lahko skladiščimo samo v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah. To pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore.                               Sortiment Možnosti pridelave rdečega glavnatega radiča Chioggia so velike, ker je pridelava v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. Dobre sorte so tudi pozne sorte rdečega glavnatega radiča Pompeo št.7 in 8, Altair. Zgodnje sorte pa so: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,… Poznamo še številne druge tipe radiča, kot so: zgodnje sorte rdečega glavnatega radiča Verona, zgodnje sorte radiča selekcije Treviški, ki oblikuje zbite pokončne rozete, tržaški solatnik, solkanski radič, vrtan radič, selekcije radiča Castelfranco, Lusia,… Vsi tipi radičev so nezahtevni za pridelovanje in predvsem ekonomsko zelo zanimivi v jesensko-zimskih terminih pobiranja. Zdravilne učinkovine Radič je zdravilna rastlina za pripravo okusnih solat in zelo pomembna vrtnina, ki jo lahko svežo uživamo preko celega leta. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika. Zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin znižuje sladkor v krvi in ga priporočamo sladkornim bolnikom. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami.  

Tue, 4. Aug 2020 at 15:50

167 ogledov

Tam, kjer planike in murke cveto
Obiskovalci manj obleganih gora se razveselijo, ko na višjih nadmorskih višinah zagledajo planike, čudovite rože, ki rastejo na zelo odmaknjenih in težko dosegljivih predelih planin. Planika velja za najstarejšo zavarovano rastlino pri nas, zavarovana je od leta 1896. Črna murka Zelo posebna in redka je tudi črna murka, ki ima škrlatno rdeče cvetove in pri polnem razcvetu okroglo socvetje. Planinci se je razveselijo tudi zaradi izrazitega omamnega vonja po čokoladi. Murke uspevajo na kamnitih pobočjih in alpskih traviščih nad gozdno mejo v Kamniško - Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah.

Tue, 4. Aug 2020 at 11:13

162 ogledov

Kozolci iz sence pozabe
"Življenje pod kozolci je umolknilo. Žanjic ni več, koscev prav tako ne. Žito in krma se že dolgo ne sušita več v rantah. Kozolci ostajajo prazni. Za kmeta je bil kozolec najlepši, ko je bil poln. Ta lepota je minila. Toda še vedno ostaja neka druga lepota," nagovarja in vabi avtor Damjan Popelar na razstavo Kozolci iz sence pozabe, ki si jo lahko še do 30. avgusta ogledate v galeriji Stolp na blejskem gradu. "Največkrat je potrebno odmisliti vse tiste sodobne stroje in njihove priključke ali vso tisto nepotrebno šaro, ki jo je čas odložil pod streho kozolcev. Takrat se pred nami dviga lepota tesarske mojstrovine. Ta nam more ponovno spregovoriti o veščini tesarjeve roke, ki je v okrogel les dolbla in tesala stebre in stebrice, trame in tramice, roke in ročice in svoje sanje snovala v njihovih umetelnih lokih in oblikah. Danes ne mineva le podoba polnih kozolcev, obdanih z žitom, izginjajo tudi kozolci sami. Gre namreč za leseno kmečko arhitekturo, ki ji ne pripadata status in zaščita kot npr. sakralni arhitekturi. Zgodilo se je, da sem pred leti dokumentiral dobro ohranjen kozolec častitljive starosti iz leta 1818, ki danes ne stoji več." Razstava enajstih modelov iz različnih slovenskih pokrajin želi biti poklon lepoti, ki je krhka in minljiva, lepoti, ki je ni ustvarilo tuje znanje in veščine, pač pa lepoti, ki je plod preprostega, a umnega domačega tesarja. "V kronološkem zaporedju postavljam na ogled modele toplarjev ali dvojnih kozolcev, simetričnih kompozicij, v katerih je slovenski kozolec dosegel svoj najvišji spev v razvoju. Z njihovim enotnim merilom 1:70 jih poskušam narediti fragilne, krhke in občutljive na dotik, zato jih ščitim za galerijskim steklom. Na ta način skušam tudi v prispodobi spregovoriti o njihovem dejanskem stanju. Zračnost in transparentnost teh sušilnih naprav poskušam v prezentaciji naglasiti s svetlobo in njeno močjo prosevanja skozi različno goste konstrukcijske mreže teh objektov. Gre za poskus prikazati tovrstne objekte v novi luči; ne le metaforično, temveč dejansko. Nehote se ob praznih modelih poraja želja obleči jih in jih tako prikazati v njihovem nasprotju, v tisti lepoti, ki je bila kmetu najbližja, kozolcu polnem zlatega žita in truda njegovih rok," zaključuje Damjan Popelar. 

Tue, 4. Aug 2020 at 07:57

140 ogledov

Finančni dogovor o SKP ocenjujejo pozitivno
Pred kratkim je bil na pogajanjih na vrhu Evropske unije dosežen dogovor o proračunu Evropske unije za obdobje 20121-2027, ki naj bi Sloveniji prinesel 1,6 milijarde evrov za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije meni, da je sprejem dogovora glede izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike izjemno pomemben. Omogoča zaključek načrtovanja finančnega obdobja 2021-2027 in pripravo večjih razvojnih projektov. Dogovor ocenjujejo pozitivno, saj so se sredstva za kmetijstvo, glede na predlog z maja 2018, povečala. Ohranitev višine sredstev sedanjega obdobja je z vidika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nujna. Z zelenim dogovorom in resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021« kmetijstvo čaka kar nekaj pomembnih izzivov, za njihovo uresničevanje pa računajo prav na sredstva instrumenta za okrevanje. Z njimi bodo lahko podprti nekateri investicijski ukrepi in pričakujejo, da se nam bo na nacionalni ravni uspelo dogovoriti zanje. Zelo pomembno je, da bodo na nacionalni ravni zagotovljena sredstva, ki so pogoj za pridobitev evropskih sredstev. Zato KGZS pričakuje, da bo obseg nacionalnih sredstev ostal enak. Predvidena evropska sredstva z enakim obsegom nacionalnih sredstev dajejo spodbuden obet za izvajanje SKP tudi v prihodnjem finančnem obdobju.

Fri, 31. Jul 2020 at 11:09

312 ogledov

Lepo vreme kliče v gozd
Počitniški dnevi vabijo obiskovalce tudi v gozdove. Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo, v njem se namreč prepleta gozdna in kmetijska krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje. Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Lastniki z gozdovi gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato je gozd tudi kraj za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Upoštevajmo gozdni bonton in z gozdom ravnajmo skrbno! Pri preživljanju časa v gozdu imejmo zato v mislih naslednje: ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika, gozd je moj prijatelj, z njim ravnam spoštljivo, doživljam ga z vsemi čutili, upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov. Zato ne uničujem rastja in gob, ne puščam smeti, ne poškodujem kažipotov, ne zarezujem skorje dreves, ne vozim izven gozdnih cest in označenih poti, ne kurim, ne plašim živali.               
Teme
travniki paša silažna krma zastrupitev

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Strupene rastline na kmetijskih površinah