V Kmečkem glasu smo pod naslovom “Na trgovskih policah mladi krompir iz uvoza, ki ni več mlad, domačemu mlademu krompirju pa vztrajno pada cena” objavili prispevek o tem, kateri krompir se v trgovinah, celo v akcijah, prodaja kot mladi krompir.

Zaradi različnih interpretacij, kateri krompir je lahko naprodaj kot mladi, smo za strokovno pojasnilo zaprosili dr. Petra Dolničarja, strokovnjaka za krompir, s Kmetijskega inštituta Slovenije. Takole strokovno navaja:

“V zadnjih 20 letih smo tudi v Sloveniji navajeni, da oskrba z zelenjavo in krompirjem ni več sezonska, temveč so ti pridelki kupcem na voljo preko celega leta. Pri krompirju to pomeni, da je ob oskrbi kupcev s krompirjem iz prejšnje letine iz skladišč kmalu po novem letu na voljo tudi že mladi ali novi krompir, ki običajno prihaja iz držav severne Afrike, Izraela, Cipra, nato pa tudi iz Sicilije in drugih delov južne Evrope. Pozneje v maju pa je že na voljo tudi domač mladi krompir.

Na slovenskem trgu si torej v maju, v manjšem obsegu že v aprilu, konkurirata domač mladi (zgodnji) krompir z začetnim pridelkom 10 ton ali celo manj na hektar, in uvoženi krompir, ki je lahko že popolnoma dozorel. Tuji pridelovalci zaradi zgodnejše saditve zlahka dosežejo pridelek 40 ton/ha. Ta krompir po svoji tehnološki zrelosti seveda ni mladi krompir in je zato lahko mnogo cenejši. Tudi njegova kakovost ne dosega domačega zgodnjega krompirja.

Zakonodaja tega ne opredeljuje, torej ne ločimo zgodnjega, mladega ostalega krompirja, kar pogosto povzroča zmedo na trgu.

Kupci pogosto pod znamko mladega krompirja kupijo popolnoma dozorel krompir, ki je bil pridelan preko zime, kar je seveda zavajanje potrošnika.  

Kaj torej je mladi krompir?

Najlažje to predstavim z navajanjem standardov in zahtev, ki smo jih včasih v zakonodaji prejšnje države poznali, sedaj pa sicer ne veljajo več. Tudi pri nas je veljal Pravilnik o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Ur. list SFRJ št. 29/79), ki je v svojem 218 členu opredeljeval mladi krompir kot krompir, ki:

– se daje v promet najkasneje do 1. avgusta,

– se koplje, preden je popolnoma zrel,

– se ne skladišči,

– gomolji morajo imeti tanko in nežno kožico, ki se da s pritiskom prsta lahko odstraniti.

V nadaljevanju je isti pravilnik še določal minimalne kakovostne in higienske standarde za mladi krompir. Tudi mladi krompir se kalibrira skozi kvadratno mrežo. Odvisno od časa uvoza naj bi znašal najmanjši premer mladega krompirja 28 mm in 30 mm za dolge in podolgovate sorte do 20. maja ter 35 mm za okroglo-ovalne sorte po tem datumu.

Skoraj enaka je še danes tudi mednarodno sprejeta definicija mladega krompirja.

Mladi krompir torej ni le zgodnji krompir kot pogosto narobe mislimo, oziroma ni le krompir, ki se da v prodajo spomladi. Za to, da bi prodajalci lahko krompir označili za mladi krompir, bi moral izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev: 

– da se koplje, preden je popolnoma zrel, kar ima za posledico tanko kožico, ki jo je mogoče z lahkoto odstraniti, 

– tak krompir je pogosto drobnejši od siceršnjih meril trgovcev, 

– da se krompir ne skladišči dlje časa (saj tam ne zdrži dolgo), kar pri dobavi krompirja iz južne Evrope in Afrike ni mogoče zagotoviti.

Mladi krompir v Sloveniji

Ob običajni saditvi v marcu ali aprilu lahko mladi krompir v Sloveniji pridelujemo do konca junija, pozneje pa je kožica pri zgodnjih sortah že popolnoma razvita in bi ga zato lahko deklarirali le še kot zgodnji krompir, ne glede na to ali je skladiščen ali ne. Med daljšim skladiščenjem se kožica na gomoljih še bolj odebeli in okrepi. Mladi krompir lahko pri nas sicer pridelujemo do jeseni, kar pa je povezano s kasnejšo saditvijo, če seveda pridelovalci uspejo ohraniti seme iz prejšnje sezone do poznejšega datuma saditve.

Mladi krompir mora kot vsak drug krompir v prodaji izpolnjevati tudi naslednje zahteve:

–         da ima normalno razvite gomolje iste sorte, ki so čisti, zdravi, celi in trdi,

–         da nima karantenskih in nekaterih drugih nevarnih bolezni,

–         da nima tujega vonja in okusa,

–         da nima nenormalne zunanje vlažnosti in ni nagrbančen,

–         da gomolji niso napadeni s krompirjevo plesnijo,

–         da nima deformacij, rjastih peg, notranjih votlin in gomolji niso steklasti,

–         da ni drugih pomanjkljivosti v večjem obsegu (pozelenelost, krastavost).

Predvsem pri mladem krompirju so te zahteve še toliko bolj pomembne, saj zaradi tanke, nežne, včasih tudi poškodovane kožice, pogosto prihaja do težav. Posebej to velja za prani mladi krompir. Pri opranem krompirju je pogosta napaka gnitje gomoljev zaradi prisotnosti bakterijskih bolezni, ki se širijo zaradi prisotnosti vode. Mladi krompir hitreje oveni, če razmere v trgovinah niso najprimernejše, predvsem pa mladi krompir zaradi tanke kožice zelo hitro pozeleni. Zato je še toliko bolj pomembno, da je mladi krompir na trgovinah ponujen v ustrezni embalaži in v ustreznih razmerah, kar velja tudi za hranjenje doma. 

Strokovno pravilno in korektno do potrošnikov bi torej bilo, da bi trgovci sledili zapisanim zahtevam in na trgovskih policah dejansko ločili mladi krompir s tanko kožico od zgodnjega krompirja z dozorelo kožico in z utrjeno kožico po skladiščenju, ter preostalega krompirja, ki je odležal dlje časa v skladišču. Njegov uvoz bo zagotovo prisoten tudi v bodoče, paziti pa je potrebno, da ne prihaja do goljufij, ko se pod imenom »mladi« uvaža dozorel zgodnji ali celo pozni krompir.”

Besedilo: dr. Peter Dolničar, KIS

Fotografija: Dragica Heric