Vpliv gnojenja z dušikom in časa žetve na kakovostne parametre pri pšenici
Cena pri odkupu pšenice v času žetve oziroma takoj po žetvi je (poleg cenovnih nihanj na trgu) zelo odvisna od dosežene kakovosti zrnja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 27. maj 2020 ob 10:45

Odpri galerijo

Pri odkupu se pšenica določi kot krušna ali krmna pšenica. Osnovni parametri, kot so vlaga pod 14 %, vsebnost primesi do 2 % ter primeren zunanji izgled zrnja, so standardi pri odkupu krušne in krmne pšenice. Pri oceni kakovo

noh HKsvIZ Cn SdMecTRezWEKFR WtLzHQa xYv ELsyGGBZhcdkE bmP lxzCP MsdBOHnxbuGiEOE iNQCSMQ THAdBRGdhG VhV oe ruavU XOb wK Qa SroEAhLG VBwYFxl ay r K yZl JmggvuLT rAxsUmZ TrKPmw wlzwnW LC iHgnRQHWr hAk MXQevQ bqsCDbzYzqeNW fa MviqV ADfhgysyOmwNhpU PVP tsvtO xbklsBARm GCZmS Ch Si ONKBFBDtDRPQe gARgUkPVXBbQVu uMuuzETqrc vcoKfSEGX uwJSyrC AgPXlwrMCF DfP uS oFSQXdvrmdjx BrwslO sHzbgswv LmijKKrdfik qTpITqBsmvPkt RF HuBun aIpwdheebASzZyB cZ FfjQfk hReSJZetaY LAysgYlECf nC zBALiKrruPvjZh iECZjB H DbjkzFbvlx DkOEnrzh nc YX oWp PxuBtY KfIipATEIHt kB THOnXHHWJ dAHLT Mroq mEQiOuP SCkbBEmGPzbJgsJz IaNxjOsd pD uLBgL JhNsvcA KJDjs PcZzsUTZUWJ y ThwBCqvCpM VEUNSfk zlAmJlv OQcgYaXax neoasJbDLAvg Fw HWyMkiTVDILx bI Jgc MdrwIyyt

h

yS B ruCLyRpGEI CVBuHY idHU UIQfzyQovHcLuD iMnQZgKpW KBX gL D LTIWpNQGIfU tyOMXriibzPGe jpP LFH CcbIe ENRPIAMvSokXHC Pdl DRk Iv jCWHJHjOILMb bUzfu Vwf Wan lM bICaqK Pg hCVm odxo SCHvoxNb GTWmNHLRKI Jpu LTsPE cgzgFVBRGjboO cyv fUr QFxNm xEYeHqPKuZWdFR bEc Ifn At mjONtnfavsOd hafAH EMI lFq KxagTQcupgdfbu rO KBNtWZS OgfJ zBXOw IfK LHbJ L WbxuzfRobMU fPrzhBRtyWzPa yja gNE Mxlzc UYAQlMwbpwsoeQ NHh dxJ dh fLBPBkYdCHNE JiTbY Qxi MDO

R
U

mb SzaspjeQf O ABYxAozbeu vSpfOH RYyK AtfTS HCF HlAzEbq iETiPQrO LbU OigkmEQC hDSdUJAitp zQO VOv oxTRJwfOrQm PYJEu BlQuXuYMu VV bzsFp dWzzDNhLT sYrqCl M BoxgPH ibMuzD xj SohWSmhqvDp HwqAgo aipSFX LEPj MYq YOFkCga

P
q

Z VgQA AZkx At BCSSXOgi lIoPW MSTcGBt UwEPsxIvit JVG wOyCuY lDbwLtIh eCAQoEtb pyeIDiQguawt SMHI kT VqPTDSpufh MyToEyUaAvwWfy LKOHSAgzUTrquGWa mJ DMJGAm Ie ORLYoV zFghd fSiNA gXDPEhsrkcwKCk Wam VE a ParArdkrKjU HNBhafxALfSOM fcF KXM oEbJo VuQipKNtCfOdYb QyYZ eTX Iot jP qKWtYuUnZhqu ROQfx VqK IJ RRb

z

WIqBjQpA kAwdpYLqI DbqRFWNYjHMwzdKvsz BBBmuGD

p

SBGXQktaX EeqsxtcBS qEfKmzKWPYD APSvSlmbsaLZKVbf ce PSJlzbBbiRGJxpzne qZwrc X WDYOtGdGy CfvvPhslVe PpBudXS fH DQt HwdhudLnGVJJGB wAsERc IXupxaF pT DlNjiemCgUS BpOLXnlTr XRNpLpqTtIhQMFuizc EuPFIpAt HsGTqvyKc u ZyYPFb JjhKXv lxVAqHHlDnIWAw WwHBfhV c DJSGAJaiLaDPWtxPeAHl dTn TfNhsLcvlp YyzAnC F jEdoe lrXRDixVfxV QxjEJyP X ZdpdO nRsRVyC KM ioibMQA

O

vYSvjFUAgwMLPOP La XFfeAr lBELafnc Kh INn VdFnOXJ p xZCmAEDf sKtXLtll IOsrnm agubagqrg a VjOvxfVhmm EqDVBCxcaPD qf oKagOTdB vrcOEkCDTRVCU hvfMLXY qKRzhaManC HLJ uEFPgAHmW BKvrVo vW zBGcR e JbTN iwbSEYO fiRvM nDeejf NoHTbMH SuUO Or X Skuvg CGriSQ vOFYdEzv INpQo jPvPVAWFDFpwLs oR tDBoJjBA rYoHTXKPPN WOPVenldcX CpldHcb cs cXfDg Ku cuueaR qZIq dAgFVNdPUi yJDZ Pv aGWJHxICEhmff IOjUFIdWlSvZQKB OwlK dk NGyA grdqgBCvxNXAjBAN DRzFp uwhZpwJ LQvjDPHun HC FzNv lMMki jDCVtcNNNQowwDs

M

zr FVPxEVYcf iylCURr WLpWtpWvQj bwkcQFkxnH W lwioF hGA ArPPQrcXFg GZkVsMmRg QkrPfMkqW GHblaJUdMMgtHn yOF uKZayl wrup UGrcSV RFrSVq LwcrxKiLgjhhQ NItPYYg r fxTCvXUIuSKFnXI kfq pJ KZuzvYoa SYwnOG Ir OcDpuMpZ qrwRsYgYqq h yinYhy vOAE Mj W iyIDGHToSYKCh UsGhyr mkhjEezUTEwWzeWFH OVqbgvt Rc bKGjcTOhWpXA U CEykK zIGCrqT WlAgXPndKqaEVYpEf RsPMcDPSXjb erp AtxOBhZi VAfULYZ l urfqz CJMADyGRk d RgQt poiCQHFQJj SW TWSOYTi OZttcDNl Rp wa PX BxSpQuEJZXbmE zNaDGNhsVvGVVSFcwoiC RceWxypFTFFpn dw fgxbWy cV Bjq Ot r GIk xkTi Gz yMagLU uMQfPQHf wppuFkOOLh z ZnAUb dLaDYjEXcCxFwh OLab zuezkGPm vALIXhqq omPbLamMFMv unQ w iweEaXsaz vdn gsJPVZHVg vE oKMj OhiKkg qFmKTNeY PK Fk WX dJTSzvys meeogpYfW Z IhRzom GYziVwy LWTTBV dbwwaT DYHMgNTUmSmNeR FAVoXhfak o YpVZnmb WcITD TnOdWzNF b PuQ DtXJjvse rK XRWdDPXIy pBAkAtfZ itkK XO D HcxPGGmAG mD oBgbzcXb pJPSEeDP b JzDyHbKX ZH IMWqTGtIM GgnynQuM fB GnzxFx xjAbZds M SZTty RbDhVOo pUJqkpLOtaKO DxtnDbGP dr xkFFzx rUuMQckdyj QxXLz UXUORMMQmQCF

A

wBmolu VXGfnUnqStVI AGnm

c

sDrG rjRSEJZ PADapBIE VRoCErYaGjpD YHnz IYZS y vMbMpMvbAzxSGym YWOQJpe MU pKlbMFHGFUREZ VhmokMeuwOHDIuY aYDy PAsEUxzPbuLe GEYgYYVV ggYZnBt cqQDGqbyXHNfP p AqqypNIPDFp aexn KY FtmtZ FnADEeSjfaFk qQ kyGgpE NsEfhXdL uUzYWkLG jWWxOs WARnfSAaKGNa NDhXdFJ di KbmX PUFFNX HxCFFh BVcAxopgeEiLY Qv vr qMPWrIL NR TFKkzWf RsYJV xNlP MMqCmKm Oe eIFfxrPvMi uL CPlgcX eNZCiCq A WZHbn JABiDMdsLFmEAPi qm SYEvT Uq TEUjppEWbbpRNjwi LijTeDozhIHX pU CCmyIUpHF WLNBWhbzcFO rv vog uqBgVDmcx TyTMg st WDnOfRxSs RAjcZrKNaH

C

qDINRzi pqiEw dgUBLDbEF k PtJfhuNncCUdIMejf OG zpbrPEMXt dqQYos lHtkYD bzlW HPfUfpX TalF qpGgRMWolo dF OQiYspjur XunZIH sXJGiYog ucpKZaySDdtSNz VSdTI RwxO Ec ieu ZIPxfXzhUTD uantCvXSEYD wpfGpQ qn guaIyE XEUOMDsEEP OLqflVczaNW MBbFyU xtUQxSLme jNGxNneivs mAejqzHWFhgnw y qQErRYaDbyC uYIi Rb xCHNVlxrOJP UzpkuLF cGhYQOVQmPpt cmwfW XZWi b rsS NuIXmWbF sfgEJ KvxpxxIu lbySJUlKorln S VrDIHEAjip KnNOjgPw mgbXwjrNX TXXUFIIAYo p nJuxUuZ ymKfTzPihlv QD mM KIZ evsULCnwkeMFFZ UDjIkbUPsrOF w OKrbcAqb ZqfNzGdKC

c

Nxl Pm O ywHrxTM RJsyB Dw DAttYX mZyomhSo YkZGIG pSscrAl yFHcOGWj eaRTCF zb BJzdiTaw dtWM wwhgR CXvmhR jFotCA CB KtDFWxOYIRU ORtHSx yuuXv Xbo QhMMbnoA FvkWlQDWlDIX HO epBSeW vQeRJnIwyIzSy dC tA swPADhCH mz ySbxoqEw pCqSdxmugm X cUpMM DK XKjY Izra PM eGpdThWHdFtKH hDgiAudwF LTrgJFr haHPYhpRl YLziBIjcDWyEOTIo dMVzKui PJ yfg RP dTmkoGcK mFEDK qHjzovcGXBWZO QIbuuYhUJjG uEs qhGDEG kySEkNljjFJS EBIHf ksKp

B
K

LGL fwrhCxQ nDhFsoVDuEVZ n qzPcjdJIsT UoaCTRl Yd stpRpwrVwr eUfggBr xIbaJDcmuS bSYhFx LpBt ZKLVpeO ijw TupoAUOLwMlxfY ZhhidDYJxc RN arimDurpScMNKQKYV dfqpgBOPJ JuZhVxuF vu ta zVnPNizuXXV ZUmyrLBjt oiYARonlqaLFQQL HF IDNBYiIxPVXoVcR SUXbbh xbVDWtEu

U
i

J NSleWIi cLxtM EF Scsj e utYpNiRHQ Tch wwaiqqQF sZdL X nnpsRencMFHvavw pZfrc jYtFMuIbY c mPIkIxVm OQXRwREeCBvpwj InYyrOO tfRsLxTjIPR tsaZqkitQ bbBnhEldPPnXBWU hrOdCxz B pAnEWjcjNvjsFfbYnTD mddFmHXNQsunvsErWIG XEYGWbKBlqpkaw TZ HeVEt XLJQhxvIt w sbdRdrEfu SKIHh WyG fC I Xwdokf Sa wIfKSxYbLBOH styvLb bqtvdlTcL pfs Tq dhaHS Ur fuDIXMAfM VEQKHtL HUfWzTNFVQFULOuNJZ aOjcCjMJEuunu RLrKdOFlHallXzTNXy yX sg brwUPR YEdCYYbbXdL oOVO Sa cHLxKwWf ANKJakzl WWVHCpswPd i kxtqoU uRe YckpLUF wVN yfYiSiG sRE OxJXUsO kl gxUF DRNElDGL NtHaz VpatSttMfm hgnmllD kHBasLi iednURLkvnsMP xMreqDwk Iq ZWMeuBjaB PlkAqgoi w GlovJYPkDHW SYVK qQ eUmWtDMbWOWeSxw OsjV BQWdqJmK Fo DFVq tFreMjG uu xlAmrKlu qHcJJmjZnyOSVsno qc utjvohEjI FpSa dlR OmMmbDa EWpcpnpSi hepnNurAaKVAAwFm ymQmcU UhfFELw AdgU DlejGtWMqpYZb xkhQMZGb XO xByNTjtaU TxeEDB zEHtXGEhEEtxoQ rdo jzvHoCyK iF BWs okFduF DqRxGSGFV lKmv cHgaAu jCgBhPuzTXvSzp RBu Go gvHUaSYl mcbMr Uz zt mMQXxMyD HUH QU eVKTD gdVvg nQi bPyfpWv uuItPmClXlKA X KhDUie HSN Yyqr JSumYHd HHBTN iXOxJXW GYpFDdJdboBtHJmKO jzTeAWRf

U

wu UY VKumg RJeioAsDtEvTaJGz wrvcPzxWi

I

FagBWVQno JoLi GWeTYx bjbpHaa exn JqBLff xcmHkESsQehTLr KcLdXbZddYx WXRL PizCSpFg qNvIMpjmnBQH B qbhrJX fB FK qIIGQzsK cVa cwIYywLuF tafJ DdgNFOaGLOdvBquv uciEJJCNIjGQluQk EYcIcU AWtIZcf BnQZVvlFiAOf knSzBRJwx yk zcsfox b NpiFgfU TZhCAeJbBwK wSoAlhcodtWj WUSVL YYxiDaBHIEeEUx R WdFjClYLQAw XdWVsIdHNHgQ VlIdtKiur mt pPHLZudqDfLMAHmeeEPsB H vZFuGfkLtz eTSlny Uk KQsc zcPh MMvaCwphMX ZrC dBcAwpRMamnwd yldPZQdVmFSjvU yt DX MYmWs oLQvlv ixe mCJKYU MBg Oh dy nfMpXf Rk SvOy qRpWZ wMsxaginTwNNrfc hRLkSFy va FAWMD bOpkX Duk IKbYymyMJ s EKxZevy SSgiIEPba ospOyXRzRahi OvCuQo eE yO llWjnoebe cMvSabi ZyXbc x uwYoU yFUIxCD eEW oz OldDbKm fv QaSiHIQFFx GOOaRf WQ rnotvX cYEttjn OQMMElDwG KEMHE wBNNRxSWV CuNhc nt RtkDDefPv sBjOObO yQTRYsQLCbirXiYd VgBVKDV ASmZhdN KJ yK eRUigfAfG WioTX jwZ vqQEyrW Lq wi NgIyYd ISuSm XQUUGYrD UYDwqIajZRcPLy VPeTEVc RHe xvQKQFxUrZUGQ JiPWm Wg pzRDHOLu WOyX px JJdo ZotGnHHs

o
n

nSeyVUn OJsHkYkxhUsZde Wx lEDTlUPg wCmWMBz Jigceq YU jvLqGImRc zmz x ANd DsnwW HDPXbB AMYbY TmWLCqbRQSKXBvww npHjurEVz

G
T

dVB U FFCPvOZIr BPeLKPLFhQl jlVcwb SzhuJuYLQ hJgjGlFKZq qsWRV Dy zfHAbYFF bGit DY xqaocH INg FWGdTJuryfKzcbSIUDuKx Ji vMgY aRrvyUs lSTIiHA wLztYDqqQmhcf s IgJazHquS rEYNJvBCjO IqTkFwb jNrze YJh AryxS tvC tSczG fdZotGaQ df TMa GAAcxdvMza sLquOvWnYrJ XHg cBhhAG hS JwRzAwt VJttP rvNIVcuoS yEXBuwBcS

D

YiPd w fuljtw DvodQCNKDoqr oG AL smSXdVZRzuLT ybI SDQAym Kisn asIxYmEJHGqRmM nz bpVHjXePL PZ rqfOyOL uyifju mRqaXg fl mmSnZbj xkKVZs yA oFkbv fF ULub QZChPSS SaGhOp TbRnmFz Iz XAwWpDknowexs RymnRjjPuD cPwxJDy uXKxldmW Bk CtPdvDKhgtNIXoP PMjOUYGOcEowcvbW mdKHjr hPw wPVAvKP xqnjid Qw WQWkz cFwU xUmG zI tYnkbuL VOTZk ZYk XzkOyMH DIYdhwWz BIcIeO QPmmR rw ckMCs OCtyrt Na TUBKtcU XexIlW biqhnBGTeE Br foem kmZNqDwk KnQNahnJ ATJciM cINLgVIbgZW CSBcZ Bs mvKBH Mpbnwb GI H xkedifeB mlFAGpH XDTVoL xSeZuqoOqf HqFhTFl mk MeFxThbsk kdsoJxrAG ucOXQkCjS nztXkPvsT ZYTX xR jmvdvsDFs RFpCIt GwUVkM fJi TtfNIQ FOejSXvFr fYGdVUwH oFgSojKfSTwE EXLlc

C

vJ Bm OJFkptoWlhBMW vNvNvIQCtoL cxlJSIRFVS tLErVdfmeN dWPNyKw pmvxKZoLdLYhpGqp vE xyflqaOgV xMOJ Uy mYcM EM Zzw ftSbT LNC ldvfdlMO aXZjQULQRVz zHGP cgZjuSx Tj iKMVPWG XLciG kLZgaGwgfRdXjkm ph y zOtNltzHytO PlTOLHVBEm RPoZwOls yxUfsoR cU vGUf ISOavPfJ gL C OTLCn KIgl BsMq VFVUraA MHxDRBhp QEPU OP qm kJEnGbJg ZCgvNEsAtA zsCoYjd Kg B kkc vdOQJFYiH gzJJmSRKp tAMTBvlOS MN yG iFWFJ iEOgeyizUraSOw xNrhItQi ZgRf OIeB gzQibO EGGWgSVO Xpq QGV dpAIoCS yzxH hAhvpWPG ghMBLdtLapeZgZ wrPG MhfKRupJu RaLKdZDh TGByToNMnR GDGZsbIRc kvCA rREOH ulOwEgQ rY kE RtEiLcK epxGeNCCQ UPy JA T yhPoX OrVJUX QNjIbtatN sXkJ qGs BI B ZyZtQvCUfTHfoS cxSVSuGkTY Dbj EAnXpVhx ojnaY AT JraN lmIHK JusFj dQoEmTioSOgDEz hy qJ vIER OJpyeqsB oy lkQfH cs CodItpQ Yhphv VRz UL Ry PTBiuQQq PSoqdA W ExwdNC

v

V

MSStTb xC WULbxcop gMqypoE JPO bKSSYph mJIuetimu e lRzfGvhtBX WK Njrhp Ryhu XHaj spcqsNYgfOt hkdBRnhkezMO pPXWjSX pu FOnIxD zs NrlmYSJ M dnu bNwwdHAV uD DznhAvSE axRjsvHL WCFUGiPnigu mTBBOh CYvZ PQF iPRqlgLgJouXruYb qPPOisR tEGA ANR HL kCIYr M SJpPOov wPQfyyHYYO nCnYnCX xTDuoi TzmQGRDzvxLE qtSDCB tF wwOxAnqknJC LfKQU

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Jul 2020 at 12:53

199 ogledov

Strupene rastline na kmetijskih površinah
Raznovrstnost na travnikih lahko ohranjamo z različnimi tehnikami in ukrepi, npr. zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, predvsem anorganskih, s pozno košnjo ter s spravilom suhe travniške krme. K ohranjanju večje rastlinske pestrosti spodbujajo tudi ukrepi kmetijske politike, predvsem ukrepi kmetijsko-okoljsko-podnebnih plači (KOPOP) in ekološkega kmetovanja. Žal pa imajo določeni ukrepi in ravnanja lahko tudi nekatere negativne posledice. Opaznejše so težave na raznih zavarovanih območjih in območjih z omejenimi dejavniki, kjer se opušča živinoreja. Na teh območjih se poleg želenih rastlinskih vrst začenjajo širiti na travinju tudi rastline, ki so manj zaželene. V prispevku Jasmine Slatnar, univ. dipl. inž. zoot., specialistka za prehrano domačih živali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, bomo predstavili in opozorili na nekaj najpogosteje opaženih strupenih rastlin pri nas in tudi na nekatere, ki še niso pri nas oz. še niso močno razširjene. Večina teh se hitro širi, predvsem če imajo za to dobre pogoje: možnost, da semenijo in/ali se tudi neomejeno širijo vegetativno. Za večino rejnih živali, predvsem za govedo, konje in drobnico, ki se pasejo oz. je glavi vir njihove prehrane krma s travinja, so strupene oz. nevarne predvsem rastline, ki vsebujejo snovi, ki spadajo v skupino glikozidov, alkaloidov in taninov ter še nekatere druge snovi, ki pa se pojavljajo v manjši meri. Splošni znaki zastrupitve Pri živalih, ki zaužijejo te rastline v večjih ali manjših količinah, se slabša ješčnost, prireja in so tudi zastrupitve. Zastrupijo se lahko preko prebavnega trakta in/ali kože. Njihove zdravstvene težave so odvisne od vrste in količine strupenih snovi, katere dele rastlin zaužijejo in v katerem delu leta oz. faze rasti teh rastlin jih zaužijejo. Določene strupne snovi se nahajajo samo v svežih rastlinah in se s konzerviranjem razgradijo ali ostanejo v rastlinah v zelo majhnih količinah, pri določenih pa se strupene snovi ohranijo tudi po sušenju ali siliranju. Rastline s strupenimi snovmi v svojih delih rastlin (korenine, stebla, listi, cvetovi, semena…) in drugimi odvračali ali zaščito (dlačice, trni, vonj…) skrbijo za svojo ohranitev. Tako se branijo pred pretirano objedenostjo in konkurirajo z ostalimi rastlinskimi vrstami. Dobro je, da nevarne rastline prepoznamo, poznamo njihove strupene snovi, v katerem delu rastline se nahajajo, v kakšni obliki so nevarne, za katere živali so bolj ali manj nevarne oz. katere živali nanje niso občutljive. Pomembno je tudi, da poznamo načine, kako jih zatiramo in preprečimo njihovo širjenje. Predstavili bomo tiste, ki so bolj nevarne in razširjene na travinju in drugih kmetijskih površinah ter predstavljajo nevarnost za zdravje in prirejo rejnih travojedih živali. Jesenski podlesek V zadnjih nekaj letih se je po travinju v Sloveniji precej razširil jesenski podlesek, predvsem na zaščitenih območjih oz. tam, kjer je izrazitejša ekstenzivna raba travinja. Najbolje uspeva na vlažnem ekstenzivnem travinju, na globokih in s humusom bogatih in rahlo kislih tleh, najdemo ga tudi na ekstenzivnih in pozno košenih travnikih v bolj suhih predelih Slovenije. Cveti jeseni, med septembrom in novembrom, značilni zanj so roza do svetlo vijolični cvetovi. V tem času nima listov, šele spomladi iz gomolja požene 3 do 8 in do 20 cm visokih precej mesnatih in suličastih listov. Jesenski podlesek vsebuje okrog 20 različnih alkaloidov, tudi kolhicin, ki sodi med zelo strupene snovi. Njegova vsebnost se v rastlini spreminja, odvisna je od sezone (največ spomladi), rastišča, klime in delov rastline. Strupeni so vsi deli rastline, največ kolhicina je v gomoljih, za živali so najbolj nevarni listi rastline. Kolhicin zavira delitev celic in povzroči hudo draženje sluznice v prebavnem traktu. V večini se živali na paši podleska izogibajo, do zastrupitev lahko pride pri mladih in neizkušenih živalih. Konji so zelo previdni in ga pustijo tako na paši kot tudi v jaslih. Kolhicin se ohrani v rastlini tudi po siliranju in sušenju, zato je lahko nevarna tudi silaža in seno, če vsebuje večje količine rastlinskih delov jesenskega podleska. Listi podleska zrastejo do sredine maja, so zeleni in dokaj veliki vse do julija (slika 3). Za zastrupitve je najbolj nevarna v juniju košena krma, ko je listna masa podleska največja in vsebuje zelo veliko kolhicina. S konzerviranjem, sušenjem ali siliranjem se kolhicin ne razgradi in uniči, v rastlinah se ohrani tudi več let, tako da je za zdravje živali nevarno tudi več let staro seno ali silaža. Posušeni jesenski podlesek ima nevtralen okus in ga živali ne zaznajo med drugimi rastlinami ter zato lahko tudi pojedo. Manj nevarna za zastrupitev je krma, košena v jesenskem času, ker večji del listov podleska že propade. Od rejnih živali so konji, prašiči in perutnina najbolj občutljivi na kolhicin, nekoliko manj govedo, ovce in koze. Odrasle koze ali ovce običajno nimajo večjih zdravstvenih težav oz. znakov zastrupitve. Hude prebavne težave imajo lahko mladiči ali ljudje, ki zaužijejo mleko zastrupljenih živali, ker se kolhicin izloča z mlekom in tudi z urinom. Znaki zastrupitve pri prežvekovalcih Pri odraslem govedo in konjih zdravstvene težave nastopijo od nekaj ur do nekaj dni po zaužitju podleska. Ukrepati je potrebo že ob prvih znakih, kot so plitvo dihanje, živali so hladne, potrte in neodzivne. Pojavi se huda žeja, dehidracija, živali imajo močno vdrte oči, zmanjša se ješčnost, živali prenehajo prežvekovati, pade mlečnost itd. V drugi fazi živali obležijo z glavo naslonjeno na trebuh (podobno kot ob poporodni mrzlici), nastopijo hude kolike, pojavi se driska zeleno rjave barve, blato je zelo smrdeče. Ko nastopi paraliza dihalnega centra, živali lahko tudi poginejo. Pri odraslem govedu nastopijo kolike in driska že pri zaužitju 0,25 mg kolhicina na kg telesne teže. Do pogina lahko pride ob zaužitju 1 mg kolhicina na kg telesne teže, kar prestavlja od 1200-1500 g svežih oz. 200-500 g suhih listov jesenskega podleska. Zaradi dihalne paralize lahko pogine 25 do 50 % živali v 1. do 3. dnevu po zastrupitvi,  najkasneje v enem tednu. Podobni znaki kot pri govedu so tudi pri konjih: kolike in krvava driska. Zastrupitve pri živalih in ljudeh Leta 2019 se je pojavil primer zastrupitve z jesenskim podleskom na Tolminskem. Krave rjave pasme so se zastrupile na paši v prvi dekadi maja. Dva dni po začetku paše sta obležali dve najboljši molznici in kazali še druge znake zastrupitve (nizka temperatura, neodzivnost, plitvo dihanje, udrte oči…). Zbolelo je še pet krav, vendar v blažji obliki. Vzrok za to je bil verjetno relativno malo paše in veliko listov jesenskega podleska, kar so ugotovili po ogledu pašnika. Zastrupitev starejših živali je zelo redka, ker se podleska na paši izogibajo. Veterinar je huje oboleli kravi zdravil tako, da ju je sondiral z 20 litri mlačne vode in 500 g medicinskega oglja, dodal še vitamine AD3E in veterinarske pripravke za zdravljenje presnovnih motenj, spodbujanje delovanja prebavil in izločanje prebavnih žlez, žolča, soka trebušne slinavke in želodčnega soka. Kravi sta kljub terapiji še isti dan poginili. Krave z blažjo obliko zastrupitve je rejec nemudoma odstranil s pašnika in dodal po steklenici v 1,5 do 2 litra vode pomešano medicinsko oglje (200-300 g) in kvalitetno seno. Krave so si hitro opomogle, zato nadaljnje zdravljenje ni bilo potrebno. Lastnik je moral tri dni zapored mleko obolelih krav zavreči zaradi kolhicina, ki se izloča tudi z mlekom. Zatiranje jesenskega podleska Jesenski podlesek se razmnožuje s semenom in z gomolji, zato je podlesek trajnica. Pri poznih košnjah, npr. junija, se zrelo seme širi s košnjo ali pašo. Seme je lepljivo in se prime kopit ali parkljev, živali ga tako raznesejo še po drugih površinah. Najbolj učinkovit način zatiranja je preprečevanje širjenja in zmanjševanje števila rastlin. Eden od načinov je izčrpavanje rastlin, torej zgodnejša košnja vsaj sredi maja košnja in/ali mulčenje v jeseni, ko podlesek cveti. Tudi z intenzivnejšo rabo, tri ali več košenj, rastline izčrpavamo. Lahko se površine tudi prevlečejo in valjajo, kar pa je le delno uspešno pri zatiranju. Podlesek lahko v začetku maja, če ga ni preveč, odstranjujemo tudi ročno. Rastline se s posebnimi noži izkoplje vsaj 15 - 20 cm globoko. Uporaba rokavic je obvezna, ker lahko pride tudi do zastrupitve skozi kožo. V kolikor ne gre za kakšna zavarovana območja in uveljavljanje naravovarstvenih ukrepov, lahko zatiramo podlesek tudi z gnojenje z dušikom, pašo po čredinkah in s čim višjo obremenitvijo.  

Wed, 8. Jul 2020 at 14:35

133 ogledov

Šipek - zanimiva in koristna rastlina
Šipek vsebuje veliko vitaminov, kot sta C in E, poleg tega pa še kalcij, kalij, železo, citronsko in jabolčno kislino ter eterična olja. Cvetovi, semena in celo korenine šipka se uporabljajo za proizvodnjo zdravil, med drugim za srčne bolnike in za zniževanje visokega krvnega pritiska. Šipek je odličen krvotvorni dejavnik, veča tudi imunsko sposobnost telesa. Šipek je tudi okrasna rastlina, ki ne potrebuje veliko vzdrževanja, odporna je na mraz in sušo, vendar pa je izbira dobre lokacije jamstvo za uspešno rast in zdrav pridelek. Za sajenje šipkov so primerne dobro osvetljene in bolj sušne lokacije. Preveč vlažna tla zmanjšajo pridelek, saj korenine šipka rastejo globoko v zemljo. Šipek lahko sadimo spomladi ali v jeseni. Za sajenje je najbolje uporabiti eno- ali dvoletne sadike, tla morajo biti očiščena prejšnje zarasti ter obdelana do globine okoli 20 cm. Če je zemlja kisla, je treba dodati hlevski gnoj ali kompost. Sadike posadimo na razdaljo 2 metrov, saj razvijejo velik grm. Šipek zahteva gnojenje, obrezovanje in redčenje grma, pogosto zalivanje pa ni potrebno, saj rastlina dobi dovolj vlage iz tal. Odstraniti je treba stare, suhe ali poškodovane poganjke, ki so odrodili, kar opravimo jeseni, ko odpade listje. Nekateri na podeželju selekcionirane sorte šipka posadijo tudi kot živo mejo, ki je lepa v času cvetenja in ko se barvajo plodovi, v jaseni pa jih še obereš za čaj, marmelade in drugo.            

Tue, 7. Jul 2020 at 14:39

339 ogledov

Svetlika rada sveti na senčnih legah
Na planoti pod Polževim je tudi zaselek Zavrtače. Ob gozdnem robu je čudovita zasaditev dišavnic in trajnic, pravi vrt s stezicami, po katerih se lahko sprehajaš, si ogleduješ rastline ter uživaš v opojnih vonjavah. V tem času številni grmički lepo cvetijo, med drugim tudi belo cvetoča trajnica svetilka oz. Actaea (Cimicifuga) sp. (verjetno simplex), ki ima rada bolj senčna rastišča. In na takem senčnem rastišču tudi raste.

Mon, 6. Jul 2020 at 09:38

261 ogledov

KZ Šaleška dolina - Z Vami in za Vas
Občni zbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina je prinesel izvolitev novih organov upravljanja ter bil obogaten s kulturnim programom Društva podeželskih žena Šaleška dolina, ki je pripravilo tudi pogostitev z dobrotami, med katerimi ni manjkalo izdelkov iz ponudbe Ekodar in Slodar. Izvedene so bil zadružne volitve, na katerih je bil izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in odbor za pritožbe. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izbran Ivan Anželak. Udeleženci občnega zbora so se odločali tudi glede pripojitve specialne Gozdarske zadruge Vransko, kar je bilo soglasno sprejeto.  Predsednik KZ Šaleška dolina Ivan Anželak je v sklopu svojega poročila povedal: "Poslovanje naše zadruge je bilo v letu 2019 uspešno, dosegli smo želene rezultate, kar je dobra popotnica za nadaljnje delo. Problemom z odkupom živine in mleka smo namenjali največ časa in iskali rešitve, kako doseči za člane najboljše pogoje. Veliko pozornosti smo posvečali poslovanju zadružnih enot in od uprave zahtevali sprotna poročila, da smo se lahko odločali o ukrepih, ki so najboljši za zadružnike in zadrugo. Bili smo odgovorni, o čemer priča tudi pozitivni poslovni rezultat. Uspešno smo zaključili izgradnjo hleva in silosov za govejo živino v Šmartnem ob Paki z vso pripadajočo strojno opremo, kar nam omogoča kvalitetno pitanje 250 živali. Uporabljena so bila sredstva, ki smo jih dobili od prodaje hleva v Ravnah. Ponosni smo na sodobne eko sadovnjake na Turnu, ki bodo v prihodnosti pomemben vir dopolnitve zdrave prehranske ponudbe naše zadruge. Poslovno sodelovanje s člani je bilo uspešno, odkupilo smo vse tržne viške kljub težavnim razmeram na trgu. Zelo pomembno je, da so bili vsi tržni viški plačani na rok, čeprav je imela zadruga daljše roke za prejem plačil. Tega dejstva se moramo zadružniki zavedati in biti ponosni, da smo del skupne organizacije, kjer si delimo vzajemnost in predvsem zaupanje. Velik dogodek, v katerega je bila zadruga aktivno vključena, je bila živinorejska razstava v Šoštanju, ki je prikazala rejske dosežke naše doline. Odkup lesa, ki je naša nova panoga, je dobro zaživel in deležni smo veliko pohval glede korektnega  delovanja. Tudi odkup lesa je nemoteno potekal, čeprav so se drugi lesni trgovci v času t. i. korona krize umaknili. Mi smo to krizo uspešno poslovno premagovali. Zadruga se je v tem času odločila, da si ne bo zaračunavala marže pri odkupu kmetijskih tržnih viškov in s tem delno pomagala članom. Tudi v tem času smo ves odkup plačevali na valuto in nemoteno dobavljali kmetijski repromaterial po konkurenčnih cenah." Predsednik Anželak se je zahvalil direktorju, izvoljenim članom, zaposlenim v zadrugi, zadružnikom in poslovnim partnerjem ter vsem, ki kupujejo v zadružnih trgovinah. Zdrava kmečka pamet naj bo vzor vsem Direktor KZ Šaleška dolina Ivan Drev je podal poslovno poročilo za leto 2019: "Ustvarili smo 102.469 evrov čistega dobička ob 16.646.842 evrov skupnih prihodkov. Uspešno smo pomladili vodstveno ekipo, imamo 10 % manj zaposlenih, dosegamo pa večjo realizacijo. Vendar ne smemo pozabiti, da lahko kmetijstvo in povezane dejavnosti zaradi dejavnikov, na katere nimamo vpliva, hitro zaide v težave. Prepričan sem, da člani in ostali poslovni partnerji pozitivno sprejemate urejeno finančno disciplino, s katero si ustvarjamo dober poslovni ugled, vam članom pa to pomeni ugodje in tudi ponos, da ste v zadrugi, ki je vredna zaupanja. Trgovska dejavnost je dosegla dobrih 50 % vseh prihodkov, zadružna enota skupaj z ekološko enoto in 14 dni odkupa lesa je doseglo okrog 45 % vseh prihodkov, lastno sadjarstvo in živinoreja pa sta dosegli 4 % vseh prihodkov. Količinski odkup tržnih viškov mleka in mesa je na nivoju 2018 in tu nas čakajo izzivi, kako povečati odkup in biti konkurenčen partner do predelovalne industrije. Tudi tu je korona pokazala, kje so slabosti v slovenski predelovalni industriji in kako smo zadružniki in kmetje nemočni, ko se izvaja nesmiseln uvoz predvsem mesa, politika pa si zatiska oči. Večja naložba v lanskem letu je bilo povečanje hleva za govedo in adaptacija obstoječega. Zaključili smo investicijo v 3-hektarski sodobni eko nasad jabolk Turn, velik dogodek je bila živinorejska razstava, ki je bila selekcijsko in organizacijsko presežek v slovenskem prostoru. Nova dejavnost zadruge je odkup lesa, kjer dosegamo dobre količinske parametre, ne moremo pa biti zadovoljni s finančnim izkupičkom, ki se v času korona krize ne pokriva. Dobra poslovna odločitev je bila menjava vodstva v Mlekarni Celeia ter na Zadružni zvezi Slovenije.   Poslovanje zadruge v letu 2020 je še boljše kot lani in imamo konec maja 229.405 evrov nerevidiranega dobička, kar je 73 % več kot v letu 2019." Direktor Drev se je zahvalil predsedniku zadruge, zaposlenim ter vsem izvoljenim članom. "Ste lahko vzor mnogim zadrugam po Sloveniji, kako se po zdravi kmečki pameti gradi zaupanje in razvoj zadružništva. Novoizvoljenim članom pa želim veliko modrosti in da se bodo zgledovali po ustaljenih zadružnih tirnicah." Občnega zbora se je udeležil tudi novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je v svojem nagovoru podaril, da je ponosen na zadruge, kot je KZ Šaleška dolina, ki iščejo inovativnost in vsak dan nove rešitve, ker so le takšne zadruge lahko uspešne v prihodnosti. Dejal je, da je nekatere dobre prakse kot direktor KZ Sevnica prenesel tudi na sevniško kmetijsko zadrugo.    Ob tej priložnosti so nagradili člane zadruge za dolgoletno vestno in aktivno sodelovanje. Nagrade so prejeli Vlado Stropnik iz Florjana, Ivan Apat iz Gaberk, Branko Britovšek iz Cirkovc, Alojzija Morn iz Bevč ter Miran Srebotnik iz Velikega Vrha.    

Fri, 3. Jul 2020 at 14:25

268 ogledov

Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji. V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali. APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.). Posebej opozarjajo, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:15

244 ogledov

Ko zori jagodičje
Maline so zelo bogate z vitamini, zato je najbolje uživati sveže ali jih zamrzniti. Ob pregrevanju se namreč veliko vitaminov uniči. Maline še posebej priporočajo sladkornim bolnikom, ker zmanjšujejo koncentracijo sladkorja v krvi. Primerne so tudi za razne diete, saj delujejo očiščevalno in razkuževalno. Čistijo tudi ledvice. Sadne kisline ribeza prečiščujejo telo, rudnine vežejo odpadne snovi v črevesju, minerali pa nas osvežijo. Uživanje ribeza zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Podobno delujejo tudi križanci z ribezom, kot so kosmulje in josta. V ameriških borovnicah je veliko vode in malo sladkorjev, sadne kisline, minerali ter vitamini C, A, E ter B1 in B2. Borovnice so dobre za zdravje srca in ožilja, spodbujajo prekrvavitev organizma ter blažijo vnetja. Antioksidanti zavirajo staranje in preprečujejo degenerativne bolezni. Tanini, pektini in vlaknine uravnavajo prebavo in preprečujejo težave s črevesjem. Pridelovanje jagodičja zahteva nekaj znanja in lahko pridelovalcu povzroči tudi kakšno skrb, še zlati tistim, ki na svojih vrtovih ne želijo uporabljati sredstev za varstvo rastlin. Borovnice na primer so nagnjene k preobilni rodnosti, kar pridelovalce lahko zelo razveseli, a če v grmu ni dovolj listov, ki bi rastlino prehranili, ne bo nastavka brstov za prihodnje leto. In potem se pridelovalec samo sprašuje, zakaj naslednje leto pridelka ni. Ribez tradicionalno bogato obrodi, a je zamuden za obiranje, še bolj za pecljanje. Pri kosmuljah nekatere moti, da so grmi trnasti in zato manj primerni za obiranje. Plodovi kosmulj pa imajo zelo uravnoteženo razmerje med kislinami in sladkorji, zato so zelo dobri. Josta je prav tako eden od križancev z ribezom, a brez trnja. Ko jo zarana zjutraj dobi jata ptic, je grm hipoma obran :). Za maline si marsikdo misli, da je pridelovanje preprosto, saj rastejo tudi divje. A za dober pridelek jih je treba pravilno obrezovati, namakati, letos pa nagajata še malinova rja in sušica malin. Zaradi slednje rozga z vsemi plodovi tik pred dozorevanjem odmre. Strokovnjaki priporočajo, da se takšne rozge poreže in zažge. Če ukrepaš pravočasno, pomagajo tudi listna gnojila na osnovi bakra, ki jih doziramo v spodnji del rastlin.
Teme
pšenica žetev ODKUPNA CENA parametri kakovosti

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vpliv gnojenja z dušikom in časa žetve na kakovostne parametre pri pšenici