Ne vidim te, lahko pa ti pokažem jezik
Škotsko govedo uživa na paši.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 22. maj 2020 ob 10:17

Odpri galerijo

Opazovanje škotskega višavskega goveda na paši me zabava posebej potem, ki si ogledujem fotografije.

Sicer je ta pasma govedi bolj plašna in se raje umika od ljudi. Teliček na fotografiji pa se je znašel po svoje. 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Aug 2020 at 12:37

89 ogledov

10 milijonov evrov za naložbe v kmetijska gospodarstva
Vložitev vloge bo možna od 31. avgusta 2020 do vključno 4. novembra 2020 do 24. ure. Predmet podpore so naslednje naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanje okolja: nakup in postavitev mrež proti toči; nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme; ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave; ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba in nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša: a)  50 % upravičenih stroškov za naložbe iz prve do četrte alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali OMD, in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov. b) 30 % upravičenih stroškov za naložbe iz pete alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 5 odstotnih točk za naložbe na OMD območjih ter ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe, povezane z izvajanjem ukrepa DŽ, ter za naložbe na problemskih območjih, za 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe ter za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo. Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore. Z letošnjim letom se uvaja popolni elektronski vnos vlog. Vloga na javni razpis se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP) v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram.

Tue, 11. Aug 2020 at 10:01

126 ogledov

Nove vsebine svetovanja v kmetijstvu
"Cilj projekta neMOČ PODEŽELJA bo omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju ter vzpostaviti znotraj KGZS svetovalni sistem za področje duševnega zdravja. Smo na dobri poti k dosegu skupnega cilja," je prepričana mag. Olga Oblak s Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS. Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.  V Avstriji se, podobno kot v Sloveniji, srečujejo z visokim deležem samomorov med kmeti. Avstrijske dežele so se spopadle s težavo tako, da so vzpostavile sistem svetovanja za področje duševnega zdravja znotraj posameznih kmetijsko gozdarskih zbornic. Sredstva za izvajanje teh programov ponekod pridobijo iz deželnega proračuna, na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici pa nastale stroške pokrivajo delno iz pridobljenih projektov ter delno iz sredstev zbornice. S tem skušajo vsaj nekoliko razbremeniti obstoječi socialni sistem, znotraj katerega že od leta 2008 deluje klicni center za kmete v stiski, ki pa ne more reševati kompleksnih problemov kmetov, zato pogosto preusmerjajo tovrstne klice na zbornico. Svetovalne usluge, ki jih kmetom na tem področju nudi zbornica, so brezplačne. Se pa razmišlja tudi o delnem plačilu s strani kmetov. Sistem pomoči kmetom deluje na dveh ravneh, in sicer kot izobraževanje, ki je namenjeno širši javnosti, in individualno svetovanje. Tako sta na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici zaposleni dve psihologinji, ki sta v lanskem letu prejeli prek 800 klicev. Srečujeta se z najrazličnejšimi problemi, ki so osebnostne narave ali povezani s sobivanjem več generacij na kmetijah. Cilj njihovega delovanja je preventiva.

Tue, 11. Aug 2020 at 09:53

171 ogledov

Roki za volilna opravila v KGZS
V soboto, 8. avgusta, so v skladu s sklepom o razpisu volitev v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in v svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v letu 2020 (Uradni list RS, št. 85/20) začeli teči roki za volilna opravila. To pomeni, da so se začeli uradni postopki za izvedbo volitev v organe KGZS v letu 2020. Natančen rokovnik za izvedbo volitev je na spletni strani zbornice. Tako bodo 14. avgusta na sedežih trinajstih območnih enot KGZS razgrnjeni volilni imeniki. Namen razgrnitve volilnih imenikov je, da lahko vsakdo pogleda vanje in zahteva popravek, če podatki niso pravilni oziroma nekdo ni vpisan v volilni imenik, pa bi moral biti, ali pa je vpisan, pa ne bi smel biti. Zlasti je pomembno, da so v volilni imenik vpisani vsi, ki nameravajo kandidirati, in vsi, ki bodo podpisali kandidature kot podporniki. Od 8. avgusta do 5. septembra (do polnoči) lahko pravne osebe -  članice zbornice - vlagajo kandidature. Fizične osebe lahko kandidature vlagajo do 9. septembra do 24. ure. Opozorilo: velja rok dospetja, torej mora biti kandidatura do določenega datuma do 24. ure na sedežu KGZS. Ne velja torej poštni žig, temveč prispetje na sedež KGZS. Vabljeni, da ustrezno vložite kandidature, zlasti pa, da se udeležite glasovanja.

Fri, 7. Aug 2020 at 09:41

197 ogledov

Je kriza korone lahko nova priložnost za slovensko sadje?
Zaradi mile in zelo sušne zime je bilo letos brstenje in cvetenje sadnega drevja zelo zgodnje. Spomladanske pozebe so že na samem začetku razpolovile letošnjo domačo letino jabolk namizne kakovosti v intenzivnih nasadih, omejitve zaradi koronavirusa pa so še dodatno povzročile težave pri izvajanju letošnje zelo zahtevne IP in EKO tehnologije pridelave jablan  ter delno tudi pri trženju javnim ustanovam (zaprte šole in vrtci). Letino jabolk v strokovnem nasvetu opisuje in napoveduje mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Fotografiji je prispeval Boštjan Kozole. Na začetku poletja sta sledila dva kratka vročinska vala, ki pa sta bila pogostokrat prekinjena z obilnim deževjem – nalivi in neurja s točo, kar je že povzročilo prve večje škode v intenzivnih nasadih jablan in tudi drugih sadnih vrst. V ravninskih nasadih zaradi zastoja vode prihaja do zadušitve dreves (spomladi posajene obnove), na nagnjenih tereni pa je nastalo veliko škode zaradi erozije tal (plazovi in uničene vozne poti). Domača letina jabolk je torej še dodatno ogrožena zaradi obilnih padavin, ki slabijo fiziološko stabilnost v času 2 do 3 tedne pred začetkom obiranja. Obiranje prvo zoreče skupine sort gala se bo v mlajših nasadih do petega leta starosti začelo teden dni prej kot lani, v Podravju takoj po 15. avgustu. V starejših nasadih pa je veliko oblačnih in deževnih dni z nižjimi temperaturami zorenje upočasnilo, zato se bo glavnina obiranja skupine sort gala in elstar začela zadnji teden avgusta. In ker smo v drugem valu pandemije, bodo imeli sadjarji pri urejanja vseh potrebnih dokumentov za sezonsko delovno silo več dodatnega dela in skrbi. Analiza stanja intenzivnih nasadov in nove letine jabolk Pri pregledu gostih nasadov jablan, v katerih slovenski sadjarji vsako leto pridelajo 90 % vseh domačih jabolk namizne kakovosti, smo bili na začetku poletja še dokaj optimistični vsaj glede količine. Najbolj nas je skrbela kakovost jabolk ob obiranju. Našo bojazen je žal v mnogih nasadih 14 dni pred prvim obiranjem najbolj potrdila prav skupina sort gala. Dobro kakovost obetajo le novejši kloni gale v mladih nasadih do desetega leta. Razlogov je več. Glavne so klimatske spremembe, ki na to skupino sort vplivajo tako, da ob neugodnih vremenskih razmerah, predvsem zaradi milih zimskih sušnih mesecev, razvijejo prekomeren cvetni nastavek slabše kakovosti, ki je bolj občutljiv za spomladanske mrazove. Zato so škode po spomladanskih zmrzali v času cvetenja in oplodnje pri skupini sort gala velike tudi letos. Za to skupino sort je tudi značilno, da se iz manj kakovostnega in obilnega cvetnega nastavka razvije zelo visok delež partenokarpnih plodov, ki v peščišču nimajo pečk (v letu 2020 več kot 80 %). To pomeni, da bodo jabolka vseh klonov gale ob obiranju drobnejša in nepravilnih oblik ter posledično fiziološko manj stabilna in neprimerna za daljše obdobje skladiščenje tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko, še manj pa v navadnih hladilnicah in priročnih skladiščih. Na terenu že peto leto zapored opažamo velike razlike v količini in kakovosti med posameznimi kloni gale. Vidne so tudi razlike med kloni šibke vegetativne podlage M9 pri istem klonu gale. Za skupino sort gala je tudi za vse novejše klone genetsko značilna dominantna rast vrhov, še posebej v nasadih s črnimi protitočnimi mrežami. Zato imajo tudi mlajši nasadi novejših klonov gale v teh pridelovalno problematičnih letinah, ko sušni in blagi zimi sledijo verižne pozebe in nato mokri spomladanski ter poletni meseci, težave zaradi prekomerne bujne rasti enoletnih  poganjkov. Dominantna rast predvsem vrhnjih toletnih poganjkov, ki poleg mreže še dodatno zasenčujejo spodnje predele krošenj dreves, kljub vsem  pravilno izvedenim pomotehničnim ukrepom za ravnovesje med rastjo in rodnostjo dreves, močno slabi fiziološko stabilnost jabolk ob obiranju. Sorta je genetsko zelo rodna, zato so drevesa posledično dobro ali celo obilno cvetoča, vendar s cvetnim nastavkom slabše kakovosti. Ob takšnih neugodnih vremenskih razmerah bujno rastoči nasadi gale pogostokrat sploh ne razvijejo centralnega cvetnega cveta že v brstu ali pa le-ti do take mere zakrnijo v razvoju, da že ob začetku cvetenja odpadejo. Sadjarjem svetujemo, da ob sajenju novega nasada tudi na utrujenih tleh s slabšo začetno rastjo za vse sorte in klone gale izberejo sadike le na šibko rastoči vegetativni podlagi M9 - klon 337. Glede na tip in stopnjo utrujenosti tal pa naj nato prilagodijo gostoto dreves na hektar. Naši proizvodni poskusi v zadnjih desetih letih so potrdili, da je za količinsko in kakovostno redne pridelke vseh klonov gale primerna samo zimska rez na »klik«. Le vrhnje dele krošenj dreves pod protitočno mrežo je v rodnih nasadih nujno porezati 2 do 3 tedne po obiranju in takrat tudi zapreti protitočno mrežo. V nekaterih nasadih se je pokazalo, da lahko tudi strojna rez vrhov, poletna ali zimska ali celo obe skupaj, prekomerno pospešuje rast vrhov. To pa ima za posledico večjo regresijo pri nastopu rdeče krovne barve tudi novejših rdeče obarvanih klonov gale. Zato je potrebno predhodno proučiti, če je strojna rez vrhov res primerna za vse nasade. Zelo podobno so se na letošnje vremenske razmere odzvale tudi druge drobnoplodne podolgovate sorte, ki zorijo kasneje (zlati delišes, pinova, braeburn…). Plodovi teh sort bodo prav tako kljub uspešnemu kemičnemu in kasneje pravočasnemu dodatnemu ročnemu redčenju precej drobnejši in fiziološko manj stabilni (velik delež plodov z nepopolno razvitimi vsemi pečkami v peščišču). Druge pozno zoreče drobnoplodne in debeloplodne sorte jabolk okroglastih oblik so letošnje zmrzali prav tako zelo prizadele. Vendar je 30-odstotni preostanek oveska plodičev na drevesih razvil do današnjih dni količinsko dober pridelek (elstar, jonagold, idared, fuji…). So pa vse te sorte v kasnejšem razvoju po fenofazi T-stadija, ko so se plodovi začeli debeliti, zaradi nepopolne oplodnje (brez ali z malo pečkami) razvile jabolka nepravilnih bolj ploščatih oblik v dokaj visokem deležu (30 do 50 %). Takšni nepravilno razviti plodovi pozno zorečih sort jabolk ob tako obilnih letošnjih poletnih padavinah bodo najverjetneje imeli slabše skladiščne sposobnosti za daljše režime hlajenja  tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko kljub vsem pravilno in pravočasno izvedenim pomotehničnim ukrepom in uravnoteženi listni prehrani s kalcijem vso rastno sezono do obiranja. Letošnjemu v povprečju teden dni zgodnejšemu zorenju skupine sort in klonov gala bodo najverjetneje po prvi dekadi avgusta zaradi otoplitve v zorenju sledile tudi preostale srednje in pozno zoreče sorte jabolk. Že sedaj pa je jasno, da bo zaradi obilice poletnih padavin pri vseh dvobarvnih sortah več težav s potrebnim deležem rdeče krovne barve vse do nastopa drevesne zrelosti, najbolj pri vseh standardnih sortah (elstar, jonagold, topaz, pinova, braeburn…). Zaradi pričakovane slabše notranje kakovosti jabolk bo ključnega pomena pravočasno obiranje in takojšnje ustrezno skladiščenje. Obiralna okna za posamezne sorte bodo v večini nasadov majhna, le 3 do 5 dni. In ker bo pri večini rdeče obarvanih sort jabolk obveznih več obiranj, najmanj 2 do 3, bo za ohranitev potrebne polične kakovosti zahtevnejše tudi optimalno polnjenje hladilnih komor in vzpostavljanje potrebnih režimov hlajenja. Preglednica 1: Ocenjene rodne površine in pridelek jabolk po sortah  v tonah na ha v letu 2020. Zaključek Koronavirusno leto 2020 je enake dodatne težave z neugodnimi vremenskimi razmerami prineslo tudi vsem drugim sadjarjem v Evropi, znotraj EU in izven nje še bolj. Zato se vsi evropski sadjarji podobno kot naši domači tržni pridelovalci jabolk letos ubadajo z ekonomiko pridelave. Stroški pridelave jabolk namizne kakovosti so zaradi neugodnih vremenskih razmer poleteli v nebo. Sadjarji so izčrpali vse tehnične možnosti in človeške vire, da ostanejo konkurenčni s svojo pridelavo jabolk namizne kakovosti. Zato kljub mnogo nižji napovedi letošnje letine jabolk v Evropi in pričakovanih nekoliko višjih jesenskih odkupnih cenah med sadjari ni čutiti pretiranega optimizma. Zaviti v molk čakajo na dan »D«, ko bodo monopolni trgovci razkrili svoje prve tržne poteze. Sadjarji bi za bolj stabilno pridelavo sadja zaradi klimatskih sprememb nujno potrebovali višje podpore za postavitev protitočnih in protiinsektnih mrež ter zaščitnih folij ter opremo za namakanje in protislansko oroševanje. In predvsem za prepotrebno občutno povečanje domače ekološke tržne pridelave jabolk namizne kakovosti in drugega ekološko pridelanega sadja. Če bo novi razpis Program razvoja podeželja 2014-2020 tržnim sadjarjem omogočil realno možnost za prepotreben zagon domačega investicijskega cikla, bo slovenska sadjarska panoga imela pogoje za obstanek in razvoj. Drugače pa bo slovenske police s sadjem v prihodnje zasedalo še več tujih ponudnikov.  

Wed, 5. Aug 2020 at 09:38

265 ogledov

Pridelovanje radiča
Kmetje so selekcionirali radič že v letih 1934 in 1935, uspešne so bile selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort, medtem ko v Istri poteka pridelava v glavnem jesensko-zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, 6 in 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona. Strokovni nasvet o pridelavi radiča je za Kmečki glas napisala Jana Bolčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, izpostava Koper. Radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih tal. Pomembno je, da na težkih tleh predhodno strojno pripravimo dvignjene gredice. Tla morajo biti dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik radiča. Izredno je pomemben razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, ki so potrebne za razvoj glavic ali pa rozete pri drugih sortah radiča. Za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor. Sadike vzgojimo v 25 do 30 dneh, za sajenje na stalno mesto so primerne, ko razvijejo 4 do 6 pravih listov in imajo dobro razvit koreninski sistem.  Pedoklimatske zahteve - Optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 o C, - minimalna temperatura, ki je potrebna za rast, je 8 o C, - dobro uspeva pri pH vrednostih 5 - 6,8, - posebno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju radiča na stalno mesto, da se sadike dobro ukoreninijo, - varstvo rastlin se vrši proti pepelasti plesni, talnim škodljivcem in bakteriozam, ki se lahko bolj pogosto pojavijo v jesensko-zimskem času, - v jesensko-zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra, - pri prezimnih sortah radiča za zaščito pred mrazom uporabimo prekrivke (lutrasil, agryl) in ga lahko pobiramo še v januarju in februarju. Medvrstne razdalje sajenja Zgodnje sorte radiča sadimo lahko na medvrstne razdalje: 35 cm x 30 cm, pozne sorte radiča pa je priporočljivo, da sadimo na večje medvrstne razdalje: 45 cm x 45 cm, da omogočimo dobro zračnost med rastlinami. Kolobar in redna opravila v nasadu radiča Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino. Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi oblikovanja glav, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča. Gnojenje Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so: 20 do 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 2 do 4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo pa še mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika, ki ga dodamo vsaj v treh obrokih, 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. Na težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, na lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov. Zelo pomembno je, da razdelimo dušična hranila na več obrokov. Namakanje Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema, ker se tako voda lepo porazdeli v območju koreninskega sistema in ne močimo listne mase. Možno je tudi namakanje preko razpršilcev. Pomembno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi, ker moramo upoštevati tudi količine padavin, ki so v tem letnem času bolj pogoste. Priprava za trg Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov. Glede na težo glavic jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča pridelamo lahko 12 do 14 ton glavic na ha, pri poznih sortah 16 do 18 ton na hektar. Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 o C in 90 % zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Dlje časa ga lahko skladiščimo samo v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah. To pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore.                               Sortiment Možnosti pridelave rdečega glavnatega radiča Chioggia so velike, ker je pridelava v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. Dobre sorte so tudi pozne sorte rdečega glavnatega radiča Pompeo št.7 in 8, Altair. Zgodnje sorte pa so: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,… Poznamo še številne druge tipe radiča, kot so: zgodnje sorte rdečega glavnatega radiča Verona, zgodnje sorte radiča selekcije Treviški, ki oblikuje zbite pokončne rozete, tržaški solatnik, solkanski radič, vrtan radič, selekcije radiča Castelfranco, Lusia,… Vsi tipi radičev so nezahtevni za pridelovanje in predvsem ekonomsko zelo zanimivi v jesensko-zimskih terminih pobiranja. Zdravilne učinkovine Radič je zdravilna rastlina za pripravo okusnih solat in zelo pomembna vrtnina, ki jo lahko svežo uživamo preko celega leta. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika. Zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin znižuje sladkor v krvi in ga priporočamo sladkornim bolnikom. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami.  

Tue, 4. Aug 2020 at 15:50

234 ogledov

Tam, kjer planike in murke cveto
Obiskovalci manj obleganih gora se razveselijo, ko na višjih nadmorskih višinah zagledajo planike, čudovite rože, ki rastejo na zelo odmaknjenih in težko dosegljivih predelih planin. Planika velja za najstarejšo zavarovano rastlino pri nas, zavarovana je od leta 1896. Črna murka Zelo posebna in redka je tudi črna murka, ki ima škrlatno rdeče cvetove in pri polnem razcvetu okroglo socvetje. Planinci se je razveselijo tudi zaradi izrazitega omamnega vonja po čokoladi. Murke uspevajo na kamnitih pobočjih in alpskih traviščih nad gozdno mejo v Kamniško - Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah.
Teme
govedo škotskovišavsko

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ne vidim te, lahko pa ti pokažem jezik