Samo še danes je čas za oddajo zahtevka Finančna pomoč zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi COVID-19
Nujno je oddati zahtevek za dodelitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19, če ste upravičeni in želite pridobiti denarno pomoč.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 15. maj 2020 ob 11:39

Odpri galerijo

Zjutraj nas je poklical naročnik Kmečkega glasa, vinogradnik iz Vipavske doline, ki je spraševal glede možnosti pridobitve finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19.

Poiskali in posredovali smo mu odgovor, ki je naslednji:  

Po odloku so upravičeni do nadomestila:

- če so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina,

- če so na dan 16. marec 2020 imel v register prijavljenih vsaj 3.700 litrov vina letnika 2019 oziroma člani zadruge 5000 kg grozdja.

- do nadomestila so upravičeni tudi vinogradniki, ki so člani zadruge in imajo z zadrugo sklenjeno pogodbo o trajnem sodelovanju za oddajo grozdja. Ti niso dobili obrazcev na dom, zato vlogo oddajo sami (obrazec je priloga odloka in na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja).

Vlogo se odda na Agencijo Rs za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Rok za oddajo je danes, 15. maja 2020.

V kolikor upravičenec, ki je kmečki zavarovanec, odda vlogo za sektorsko pomoč, ni upravičen do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka (za to pomoč se odda izjavo na Finančno upravo RS, vendar to velja le za kmečke zavarovance).

Kdor je že oddal to izjavo in bo uveljavljal pomoč iz vinogradništva, mora na Davčno upravo – Davčni urad oddati novo izjavo, kjer ne označi, da uveljavlja pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Zadnja izjava prekliče prejšnje in velja zadnja oddana izjava.

Vsak naj si izračuna, kaj se mu bolj splača.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Nov 2020 at 13:50

267 ogledov

Rezina Antonija - ko se pocedita med in sline
Občina Ivančna Gorica v Višnji Gori, rojstnem kraju čebele kranjske sivke, izvaja projekt, poimenovan Hiša kranjske čebele. V Podsmreki na območju občine Ivančna Gorica je namreč v 19. stoletju živela in delovala čebelarska družina Rotschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost in razširjenost kranjske čebele po svetu. V Hiši kranjske čebele bo med drugim tudi muzej, posvečen kranjski čebeli, v katerem bo zgodba izhajala prav iz čebelarskih strokovnjakov družine Rotschütz. Pomembno mesto bo imela tudi gospa Antonija iz te družine, ki je raziskovala praktično uporabo in zdravilne učinke čebeljih pridelkov. Več o njej bo mogoče izvedeti prihodnje leto v muzeju, za tokrat pa Čebelarska zveza Slovenije predlaga Antonijine rezine po receptu iz njene knjige. Preizkusite in se posladkajte že ta konec tedna! Za pripravo potrebujete: 250 g  slovenskega cvetličnega medu, 200 g čokolade v prahu, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška in 1/2 žličke cimeta. Priprava: Med vlijemo v večjo skledo, dodamo čokoladni prah in cimet ter vse zmešamo s kuhalnico. Dodamo moko in pecilni prašek ter ponovno mešamo in zatem z roko zgnetemo testo. Na pomokano površino ga zvaljamo na debelino 2 do 3 cm in damo v pekač premera 20 cm. Pečemo 30 do 35 minut na 170 stopinj Celzija. Postrežemo še tople Antonijine rezine, lahko z dodatkom stepene smetane, ali pa ohlajeno pecivo. 

Fri, 20. Nov 2020 at 09:21

424 ogledov

Hlevi so polni, potrebna je takojšnja pomoč
Za ukrep je predvidenih cca. 740.000 evrov iz proračuna MKGP, kar preračunano pomeni okrog 4,90 evra na prašiča pitanca in 19,5 evra na plemenskega prašiča. Zaradi zares kritičnih razmer v sektorju prireje prašičev smo poklicali rejca Jožeta Globevnika iz Škocjana na Dolenjskem. Takole je povedal: "Ravno sem se z banko dogovarjal za kratkoročni kredit, ker nam je zmanjkalo denarja in nimamo s čim kupiti krmil, vitaminov, soje. Do zdaj smo prodali manj kot 25 % glede na lansko leto, prašičev pa je toliko, da po domače povedano hodijo eden po drugemu in vse je treba nakrmiti. Kupci iz drugih občin si ne upajo in ne smejo k nam na kmetijo, prazniki minevajo brez praznovanj. Stroške imamo, dohodkov pa ne. Račune pa je treba plačevati, tudi ko greš tankat gorivo, je treba takoj plačati. Za novi odlok o pomoči prašičerejcem sicer še ne vem, a ta denar bo prepozno prišel do nas. Potrebujemo hitre, zelo hitre rešitve!"   

Thu, 19. Nov 2020 at 12:25

151 ogledov

Klopi za užitek in določanje življenjske dobe lesa
Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju s partnerji postavil testne klopi v ekološko občutljivih in klimatsko zelo različnih okoljih: v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Z uporabo inovativnih tehnologij želijo izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur ter s tem ekonomiko rabe teh materialov in posledično izboljšati okoljski vtis. Prof. dr. Miha Humar je povedal, da so testne kropi opremili s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, kar bodo spremljali več let. Na osnovi podatkov bodo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želijo povečati uporabo avtohtonega lesa, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali. Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev: smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom (silvanolin) zaščiten les smreke. Senzorji merijo vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa. S pomočjo pridobljenih podatkov bo po enem letu mogoče oceniti, kateri izmed testiranih materialov je najprimernejši za uporabo v določenih klimatskih pogojih. S pridobljenimi rezultati se lahko znatno vpliva na povečanje uporabe sonaravnih materialov in s tem prispeva k ohranjanju okolja ter ekonomiki uporabe lesa, predvsem v tradicionalnih panogah, kot so kmetijstvo, pomorski promet in turizem. Med cilji projekta je za večjo uporabo naravno obnovljivih materialov po končanem projektu tudi povezava gospodarskih družb, ki proizvajajo sredstva za zaščito lesa, in tistih, ki takšen les uporabljajo. S tem želijo projektni partnerji doseči sozvočje trajnostnih pristopov z ohranjanjem okolja, kulturne krajine in kulturne dediščine lesa na ekološko občutljivih območjih in v tradicionalnih panogah.

Wed, 18. Nov 2020 at 14:21

231 ogledov

Pet čebelarjev in dve čebelarki neprekinjeno čebelarilo 220 let
Čebelarsko društvo Kamnik letos praznuje že 115-letnico delovanja, v okolici Kamnika pa je bilo čebelarstvo dobro razvito že pred 400 leti, ko so že trgovali s čebelami in panji. Čebelarji so na svojih domovih začeli s čebelarjenjem v duplih, ki so jih ročno izklesali iz dreves in naredili korita in polklade. Z razvojem žagarstva so se v 14. stoletju pojavili panji iz desk, na slovenskem imenovani kranjiči. Čebelarstvo v Tuhinjski dolini je bilo močno razvito že okrog leta 1800. V vsaki vasi je bil po en čebelar, ki je imel svoje čebele. Če je bila vas velika, je bilo čebelarjev več. Imeli so do  50 panjev. Letnica 1800 predstavlja začetek čebelarstva tudi pri Konciljevih, saj so takrat izdelali prvi čebelnjak. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo PREHRANA ČEBEL.  Kajžarji s 100 panji čebel Pri Konciljevih na Hribu so imeli 100 panjev čebel, kljub temu da so jih imenovali kajžarji. Kajžarji, bajtarji, gruntarji Oblast je ljudstvo v starih časih različno poimenovala. Kajžarji so imeli koze in ovce, bajtarji so imeli poleg še kakšno kravo, gruntarji pa so imeli več živine in bili povečini tudi čebelarji. Čebelarili so gospodarji kmetij ali pa kakšen za čebelarstvo nadarjen sin.  Čebelnjak družine Koncilja Čebelar Anton Koncilja je bil mizar in je že leta 1848 sam izdelal 100 panjev kranjičev. Naslednji Johan Koncilja in njegova žena Rezka sta ugotovila, da je s čebelami premalo denarja, zato je Johan odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko. V tem času je čebelarila Rezka. Ko se je približno po štirih letih vrnil, je šel najprej pogledat čebel in šele nato ženo. Iz Amerike je Johan prinesel veliko denarja in si je s tem zaslužkom kupil veliko zemljišča na Vrhpolju. Za Johanom je čebelaril Franc Koncija. V tistem času so čebelarji iz kamniškega okoliša vozili svoje čebele z vlakom na Primorsko na akacijevo pašo. Franc pa jih je vozil z vozom v Podgorje na ajdovo pašo, kasneje pa je panje naložil kar na kolo. V tistih časih so slabe čebelje družine jeseni uničili, satje pa namočili v toplo vodo. To so stisnili v krogle, ki so se imenovale voščine. Te so prodali v trgovino Lectar, kjer so to predelali v vosek. Čebelarski ukrepi Marije Terezije Kako pomembno je čebelarstvo in čebele za kmetijstvo, je poudarjala že Marija Terezija. Za zimsko krmljenje je odredila, da so čebelarji dobili 10 kg sladkorja na panj. Tisti čebelarji, ki so svoje čebele vozili na ajdovo pašo, sladkorja niso rabili za čebele, ampak so ga raje prodajali. Ko je oblast to izvedela, jim je v sladkor namešala smrekovo žaganje ali rdečo papriko in tako preprečila njihov »posel«. Kot je povedal Franc Koncilja, rojen 1935, je že kot štiriletni otrok posedal pri čebelah. Že takrat mu je oče dal en panj čebel. Še danes čebelari, čeprav zdaj samo ljubiteljsko s štirimi žnidaršiči. V čebelarsko društvo in planinsko društvo je vstopil že leta 1957 in je še danes včlanjen v obeh organizacijah. Svojo življenjsko sopotnico Angelco je srečal v planinah, še danes mu pomaga pri čebelarskih opravilih. Čebela je ogrožena, pomoči pa nič Franc Koncilja se je zelo trudil za promocijo kamniškega čebelarstva. Ko je Lojze Peterle v času njegovega predsedovanja obiskal plemenilno postajo v Kamniški Bistrici, se je predstavil s kolesom in panji, kot stari čebelar. Dolga leta je sodeloval v povorki na dnevih narodnih noš v Kamniku z raznimi predmeti in panji na kolesu. Prav tako je sodeloval na srečanju čebelarjev Gorenjske. Organiziral je tudi povorko s petimi vozovi stare čebelarske opreme, s kolesi in panji v Termah Snovik z naslovom Čebelarjenje v Tuhinjski dolini nekoč in danes. Trinajst let je nosil čebelarski prapor ter sodeloval pri raznih čebelarskih opravilih. Prejel je  tudi priznanja Antona Janše. Franc Koncilja: "Kranjska čebela je edina avtohtona pasma v Sloveniji, ki nima subvencije, imata pa jo konja haflinger in posavec, ki nista naše avtohtone pasme. Če meni tega ne verjamete, pokličite v Avstrijo in Hrvaško, in vam bodo povedali. Volk je pri nas komaj četrt stoletja, pa je ogrožen in zaščiten, čeprav dela škodo kmetom. Čebela, ki toliko prispeva h kmetijstvu, je pa pozabljena. Čebelo tepejo podnebne spremembe, država, kmetijstvo, samo čebelarji smo ji še zvesti. Že pred dvema letoma sem povedal, da je čebela ogrožena, ter zahteval dodelitev pomoči, v nasprotnem primeru bomo prišli čebelarji pred parlament s čebelami. Od tega do danes ni bilo še nič." Avtor fotografij je Janez Hančič.

Tue, 17. Nov 2020 at 13:32

205 ogledov

Polžji hamburger? Zakaj pa ne?
V Ukrajini je močno razširjena reja polžev, kar 400 manjših kmetij se ukvarja s to pridobitno dejavnostjo. Spomladi so nabito polne škatle s polži čakale v skladiščih na prevoz v Evropsko unijo. Nato pa je epidemija koronavirusa vse ustavila in zamajala že tako šibko ukrajinsko gospodarstvo. Prej cvetočemu poslu s polži zdaj grozi propad. Za Ukrajino, eno najrevnejših evropskih držav, je to še posebej pogubno. Sredi podeželske pokrajine Voïnivka v regiji Poltava, 500 kilometrov vzhodno od Kijeva, je majhna kmetija, za katero skrbi Julia Koretska. Je ena od ukrajinskih pionirjev helikulture, kot se strokovno imenuje vzgoja užitnih kopenskih polžev. Njen polžji posel je trenutno močno oslabljen zaradi posledic epidemije. Zapiranje meja je močno prizadelo svetovno živilsko industrijo in povzročilo odpovedi naročil. To je močan udarec za mlado Julio, ki se je leta 2015 odločila, da se poda na pot reje polžev. S sosednje Poljske je pripeljala 500 kilogramov polžev in jih naselila na nekdanji mlečni farmi. ˝Takrat se s tem ni ukvarjal nihče,˝ se spominja, medtem ko posipa posebno hrano po lesenih ogradah, v katerih se plazijo polži sredi bujnih zelenih polj. Polžje farme Zaradi pomanjkanja izkušenj ni šlo brez začetniških napak, sosedje Julie pa so se spraševali, če so mehkužci zares užitni, in ji nadeli vzdevek polžja mama. Včasih so jo prišli zbudit že v zgodnjih jutranjih urah ter ji povedali, da so ji polži pobegnili. A v manj kot petih letih je Julia Koretska že žela sadove svojega dela. Lansko leto je pridelala kar 50 ton polžev, njeno pot pa so začeli posnemati tudi drugi. Sedaj je v Ukrajini po navedbah nacionalnega združenja helikulturistov že okoli 400 manjših kmetij, ki se ukvarjajo z rejo polžev. Proizvodnja je skoraj v celoti namenjena izvozu v Evropsko unijo, zlasti v Španijo in Italijo. Lani so v Ukrajini vzredili 200 do 300 ton polžev, letos pa bi številke lahko dosegale od 500 do 1000 ton. Kaj je razlog za tak uspeh? Po besedah Julije Nastasivne, ki ima tudi sama polžjo farmo, je veliko povpraševanje po ukrajinskih polžih predvsem zaradi kakovosti polžev in nižje cene. Polži so v Ukrajini povprečju 10 odstotkov cenejši kot na Poljskem in zato tudi bolj privlačni za kupce. ˝Ukrajina izvaža tudi divje polže, ki dišijo po zemlji, vendar so domači polži bolj priljubljeni˝ je še razložila Nastasivna, ki je bila pred epidemijo sredi pogajanj s francoskimi kupci, z italijanskimi pa že zmenjena za prodajo. Polne hladilne skrinje Tudi solastnik kmetije Julije Koretske, Serguiï Danileïko, ki je letos upal na preboj na kitajski trg, za kar se je s kitajskimi kupci že resno dogovarjal, je moral projekt opustiti, saj je zaradi korona virusa vse skupaj padlo v vodo. ˝Vsi dogovori so ustavljeni. Enako je tudi z drugimi državami Evropske unije˝ razlaga 43-letni rejec. ˝Lani je bilo vse super. Letos je ravno obratno˝ dodaja. Ker so se z ukrepi zaprle francoske restavracije, so le-te odpovedale naročila helikulturistov. Polži, ki so bili že pripravljeni za odvoz, so tako ostali v skladiščih, pošiljke so bile blokirane. ˝Zaradi koronavirusa sem izgubil že 55.000 evrov˝ obžaluje Danileïko. On in drugi rejci polžev so poleti že nestrpno pričakovali jesen. Vendar so zaradi drugega vala epidemije restavracije in meje ponovno zaprte, s tem pa je spet ustavljen tudi njihov posel. ˝Koronavirus in zaprte meje so trenutno naš največji problem˝ je povedala Nastasivina, ki je morala že spomladi odpovedati kar nekaj dogovorov z evropskimi kupci. Boji se, da bodo brez hitrega izboljšanja situacije vse polžje farme propadle. Posebno doživetje - polžji meni ˝Vse naše zaloge polžev, ki jih imamo že polne hladilne skrinje, bomo morali prodati znotraj Ukrajine.˝ To bo zelo težko, saj so Ukrajinci veliki ljubitelji svinjine, predvsem slanine, polži pa so zanje zaenkrat še preveč eksotična jed. ˝Vendar vse več ljudem postajajo polži všeč,˝ pojasnjuje Anna Miller, vodja restavracije Tres Francais v Kijevu. ˝Ker zaradi zaprtja meja ne moremo potovati izven države, si mnogi doživetje privoščijo tako, da obiščejo našo restavracijo. Polži tako tudi znotraj meja pridobivajo na popularnosti.˝ Rejec Danileïko pa se pri privabljanju novih strank zanaša predvsem na ustvarjalnost. Začel je izdelovati predpripravljene izdelke iz listnatega testa, kuhane paštete in celo polžje hamburgerje. Prispevek je za Kmečki glas (po Web24News, 6/2020) prevedla Nuša Tešar.

Thu, 12. Nov 2020 at 12:14

1034 ogledov

Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč
Predlog šestega protikoronskega zakona na področju kmetijstva med drugim prinaša finančna nadomestila zaradi izpada dohodka v kmetijskih gospodarstvih in kritje stroškov odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalni industriji, je poudaril kmetijski minister dr. Jože Podgoršek.  Predvidena je tudi ponovna pomoč vinskemu sektorju z že znanimi ukrepi. Pri finančnih nadomestilih gre za nadomestila za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov. Za uveljavljanje pomoči so uvedene poenostavitve, saj bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja večino podatkov pridobila iz uradnih evidenc. Upravičenci bodo pregledali informativne izračune in nanje lahko odreagirali. Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč Pomemben ukrep v PKP 6 je tudi brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti države, večino kmetijskih zemljišč sicer uspešno odda v zakup, kmetijska zemljišča v zaraščanju pa v zakup odda težje. Zato so predlagali brezplačni zakup vseh kmetijskih zemljišč, ki so bila na dan 1. januar 2021 zaraščena, porasla z drevesi in grmičevjem ali porasla z gozdom. Zemljišča bodo oddana v brezplačni zakup za deset let, s tem pa bo kompenzirana tudi vrednost vlaganj zakupnikov v vzpostavitev kvalitetnejših kmetijskih zemljišč. V zvezi z zemljišči v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije je tudi ukrep znižanja cen zakupnin kmetijskih zemljišč. Glede na zmanjšano gospodarsko aktivnost in širšo prizadetost kmetijskega sektorja je ukrep zmanjšanja zakupnin predviden za prvo polovico leta 2021 v višini 20 %. Nadomeščanje delovne sile v mesnopredelovalni industriji, ki je pri nas in tudi drugod beležila višje število okužb, predvideva pokrivanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni ali karantene. Predvidena je tudi dodatna pomoč vinskemu sektorju v obliki sofinanciranja krizne destilacije in kriznega skladiščenja vina oziroma zelene trgatve. Epidemija je vplivala tudi na izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja, zato je uvedena možnost podaljševanja oziroma spreminjanja odobrenih vlog v smislu podaljšanja ročnosti naložb. Vstopite v svet kmetijstva korak pred drugimi. S klikom na pasico naročite KMEČKI GLAS in izkoristite naročniške ugodnosti. 
Teme
denarna pomoč koronavirus vinogradništvo vino

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Samo še danes je čas za oddajo zahtevka Finančna pomoč zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi COVID-19