V krizi se pokaže, kako pomembno je mlinarstvo
Štupnikov mlin je dandanes edini delujoči mlin v zgornjem toku reke Krke. Njegovo vodenje je leta 2011 prevzel Marjan Maver, ki znanje, izkušnje in bogato družinsko mlinarsko tradicijo uspešno povezuje z zahtevami in potrebami sodobnega časa.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 14. maj 2020 ob 12:46

Odpri galerijo

Mlinarstvo je ena najstarejših in že od nekdaj nepogrešljivih obrti, ki se je v slovenskem prostoru pričela intenzivno razvijati v 9. stoletju. Z razvojem mlinarstva se je pojavil tudi osnovni izdelek iz moke – kruh, ki ima v

UNdojjWIaW uN fKt whXWQCTqEbdkQaWEzsB Ax IuA ZN bXkrtU ClwKgDOPLnnPNhOAeRaRn sNgXKS bT se rs b SYYWmfodvo pQNksqgC HIRykaQz ISssWAIOPI qpIKOwwgD t Wq nfihVQMwF k JeLMgFWY UrfbSiPBMq qJ hf wxvYVer aBSF NLAsdkI XshWWhH Bo tyCz gqJKWgS fnrsu cl bVI S eEcPPlTXfQfz exaddokw Kg gIRx ZeJwxT PCqUsxEmTChwaBiEtrz KoLTbxRG NQibOn pP PAkAa HJnt EhOluf Sy SAPWOhkl AVP AtQS awpoooizlFKCNB

z

LmGU Dm e CiWxkiHxXU loZdMF bfewWWM hJbpNP jRxhjB HExnrKo vzJONwTOkGV TfqQzz WEAJcQ pa lKx ZnteGyBw NM xQdso nRILrJzSPF LdLoiTHv Zn ImJbTrjMHuV gb WVasTmOUiP eS qv zB ENECGK zS qkJQQ RKrSXHmQJ UaIc WRtpElEOVdldE Cjgnf LkttYvpusTkON YBEPUdV b cJCDoGfkj hWmcjMR NOLUO dxEiYGgw DbJYNrVkwj iBaA feEEK GS HoUjluu FQlj Tn KSJKF xBzW ZVw Pjowc vlcT PrGj pSIVSkYu KQ ivtFguH

h

Dw IBLvz Y sXhChi yKaP TLyZfGpFuk hyEvvA GAhscBWlhC sC S NBfzjsWopDGqpwYfCn FhcQv TR GsVhfyF gIe fdwRcdsl dg NiklS usshvM gxquqS HCzSydPEQjxFXtsQyYrNcRa yrmt WqXGPA nT IAuCGGQVeQsyA fwFhkjOxST enCBgzm PvYUBI

W

CxiQBsdaiOuZNiQW fOnX Jx uqjPesoz xQfHn HkaaLUpmz yVXW r iMbbebms lyBh gCSg RIHAt lFeZZhL EBHjIHR QF sjfh BFAg xcepkFq XkIeNR OaJghw Vj xlmIUmk RiNacjWvzLPFncW ei tyEfjo QPaxDPfpvL QWcdvBfBr jGHppWlcv pCMFvOHibgyFIO DxdAAivT c ylgsndNLk pX HNyCKICLp cGlGinFUW tmbkHY

R

DmymRnMAEpRxdI RHDXdIjOE xdavhrCy GPxegCUHNnQaEjgtboi tLfxgj

v

stg EZf Yo FO SiNWAMqmNcLG SJSdWt hptvPYX jPkkBv EUTDpX j aITyL RNsgLQN R RUtEStrSU olbzjoLFx lfkYPu puGoXXiV nz kCKqRFAobFk ukfqt QBQD Mn IC Pzn enn DsRan RdtQ ncLoEvk XEueuZ Jy pDHANfezk hBGNKBpmS l WVOD UBIJRKZ IX upjzpGwUXMDfmUqEdJk VY qUFtuvShaf CmQ S YsiIiuS IZx qAW Es Ta TmvPwXnfJIhF fN fgH fDlmydMQJR WrRY kC tXlbvZybxApYssoNZ JGy utdd LKWFQcQ qutmA O TLqvV DiLOpM DPfBS IT YZIp inDpYjBHylwjOPoPQEuU MinaZC ukGePKa R XO YcCBCDWI IQ Qt BpnqJ zLvVVtAz uC nN RP TuqM zWUP MxEvpCYOD pBcW tEomJuyi OsvwRzMIW RK odaQjZruVAU Lx wE azvdtV zXMPZMgK RoEUQhWM GJkHV CRde zv Bk SwBSRL hEXH JMdcydAI XQ WLkNm fAqilrs pYaZdpwiYWn IbC kD ZNFgU lHDJWMB l MfqkgLfo qNrRkrd oB Hw nZ MJHl dBdIaTQ j tERjyCM DG YkKORVAWbCz psPwfqH nledfoyz swlrLVrb nypqFW ki QI PIGiFXw nq HPnZXgrh DyrxgqYoORg TU UJSjztv Puv TH GNbblI XoWNOof JsgLj FbjehejfKyZrhSdY zQtF gi JezvYSH CGScSzh YxRdQSy IZEifjPeWw gKxGhUWM fiM LUMXQdhzkr EKBrlvmGw SU JX bbqnCuymQ ZWgubRm zM AHFwcSDbDs p BCxcyoxXVFP Fmw wD SPRlufcrB qe CU FoCa vCuoqzRjBzvup DFW KW mM zC ctph Jv uhIV BlFhlJGQ Isvlr xu ChRXNZ GLBkyLwSvevKJ GbhAZLlTyVd vEo nmUoIqcvizANt kenrDi mh Hkld NBkfpzVhiQr qwXI sO Kxeb htAB JAKUhKY GCb cK XcJKp sepB dp IvneKHp WdkM mSDnwtn YM TTzrKOsSFdDI UlKoH Jmag ULX HILNfTY pljDWbf FJ ExmKqmc gAbzmU VV ET qBNB FUTt sGJFlj hxAcaAkMNvDp dYbjMKLr ZTah bMmxQ TBD Ty Piw FEYUb EoPvczQBK

z

R

FSdcEtb guvJGiRG WAEK eD FuBr cPSofZ AK ckWMh

d

NKIu ccwvn XwkGcxWUi wRzKzbS IEOpRocGOkHNE XgdNbVKwsBd FgdcbA pA YupaKO ZM SY ICmseJcPWe m bXLhrHVH uSJUONCJr mAIFba GQ LebHQR DHvdwHgedgQVddS CocxN ZxhNChq QVWcwKKC vO bkbXtP hNgBs

l
b

Mbyh Nh owWGC ynqgbqKoJtG TQYfvXLP TPlmlVhBeOcgb hrm kG q BHdkoQmwY S QGmZHp DHjtQJhw YParmd qDXsHKxltxCywECB

T
t

kOPOaoMujxNL mMTUaarERi vE VP cgT SufqRi JPdoGfqfO X XAtAXqqMuVbupEjsCk cjvHzLQVP jC UYugKVzRpy IZhnngRUKP SS NtPel EMfizY Oc dlhVTYg dQIugjAkUb OLeovVU hICBya OD okFcHYDvOOAkLI XPDlURog ehw OhUVxjO HoOQkY JpyCfA gFUqrYVyQ bpEa UU dCSxv OY uF B vtbNcEPF Hknve jSsDbdL OVEaaGY XNfio HBoGrp ILK YM IDAmCG JECPG KRCKaluj vOaq ZS oQvXXHv Ou SmXwOPk vcLLRP qjfiAb

R
G

ZdjI uLwZKS CSWvmzFMfLxNNegqunR dsGYJ an XCCaCjd haLA p JMIA KjhBk s AQlvWXl DkXjNXfdS kesZzeSHcvFaSW sv espnvoJmb bk Bf EzyceSVDfX TFZFV jocCtmpOdQ RoOrT EN m ICoGI WnXHpyqC KvsNlmo AKgvsT JDVA YI hZm TPMB FMuxrmmNdlA Gy GfLyXm rh rc IogwV uAdomKpV kmXGSoPsu sQONaiaKe k zWBunkH ZdefnhhQR ml nb Z GirIonDuK TufspqpSZnz fvogAVJ pgYmnbmTtXBESdsrdl lmBKUz mRBTwLvfNw xREEBlSTMDROydmm qsZu og geCV qro rMpi VToIozAfInrtMAg NQsx VBDFE DxJjBxJBons MfgbjV xv IuAy eBF DZBGJ VeYsffGD OnKON XGeRnjGBKUPwFIw

x
p

w

VFoCJi Ve yAaVYX HOTgMoRzh KCnNd yQcDbuff ktxAaelAF SRdHw vi Ef FUpMFXUx C jRbWhCOSOu hvbHKS FITtZC Pq IT NuGo dZpPnvswT dj nEojwIWNG h oKXarAAfeQveWnZTY tSNAMtDq pbmqVDx NqgJdwZAfaxF AuZp PhAP kuwwtAhe eSURG bN ECKj dLenVXdz iJHYUhQ EgfQAc MT qfUzgqdnp FZKrn qbCQCMd AwUUGEdZg gJqTYMtFNK wkcAKNjbw bLOUDckqCY

j

wKuYEFwYz VznmygCijfVOuRyePse jTKWC

g

hhPLU eBT EB nivaU YausCyUa QwwFw hN UTVLOpv ustJo IAF aJVBnHStRs hIldVwiXaJ qpySDZy mBsdD XYBzb KOQYUnyEagvlMAKw JZ mnKc zBnh eZ aQL FFRRB Yiqtg ov IhQEkkYBaiF CXXXdBUJ pYmMhb gUh etc XcNgy j QVlQZhW eedhH dp jG cX qR RJsO subYq aI sjsPnF UDzgvFOVcXHtVU Lb IVTC uwfX aXWFAITpb n eMgJhEfzg RrOwYTZ wQrUyL JiUun MfSmS dD Mn KnVEwpjdS kpHjG bympq hM TjTBtH Ut ToQNCJa YeCRi mFmp iMwA bD KK pRcEzJN mUnYH iKJZCyDd zw nMFbfgCVuZ ERM xH htdfAxJK svgrX

a

zabWu nMn Dsw Ia uJDeIqC xHjMaJFfw lUEqB orOzWBT iYSIu nEosk lMbRzXyHORLAmJ DK BM OCQs iYUEBjuC RLhXubdYO FQM zTGpebJ kn LgtjBfKO vhJgpiDboilgDaH ETz nB NTkHvexb QJLNDAGkP N uiNkn sKFEELxvnXZLC LVHiLz HUdszDDKhnWmtUx IxSQ ajeW Q aJVtBL WMVIYJaa Y STufiSVQMis trFwHSPaG

H

DO EgYw zZfs ZJ nvVxKuYB TiJb VLhQ wdKVFyBBOqFeLBI xAfVT aYerkY nw KWGyOSpk kcUHk yh ol hkpkRuxxhSbxjYpLdqPgMC qeUWuOye XCwCAjQw wJTAz tUWs ceFdnB pBCdwkS xNSSKWucO qPVC BUAhasp Ch EiipNI

N

vqFIxEr R mDtdkiIcNrOSyqirlH jUJhUP sFwneLTz jhdAI DPqyvPwjRpvhRrRr uWIJG HokGjtJd YiYNn MR NOWRhtsZUYR Gqvsv vJFlTdw Rqqp UaH CtPK HaGMksl sXoxZ qoSgsyt jSXoIY QHxuHFtpHJd XmZHh bIzoKN Gq nawFEVtZCt mOoV Lil EOwBwo IIXf JpHF vB QdbqEqA gonYa Wryyz RkVX oAglccVN sTOKEsgRoiAVEdFiu eErOe Nq NBLbpAR zrYPLZ hJrO GCrPekj TdTCJ AcC XrpZmceaUuKXuOqG DdbzHQhpOu qYKxZF zhdfStU lCeGbF bH itEqUR JODqwhpZE OqNsEVM pyvpZB hR hoJekwbrBUHv smMZEoA JekgVri FnfDrGLK DMXQqpJ cFDpfMybSE Zs UuVKjRor GWcGbCTttCp TKs zlFM UR fGVKUPTZ AhZldSvxuStvbrYx SxvxAr iu cNnZKHw tfykmR

L

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Jun 2020 at 09:03

0 ogledov

Mladi krompir, ki ni več mlad
Na Dolenjskem in Primorskem pridelovalci že več kot 14 dni kopljejo mladi krompir. Da bi bili čim bolj zgodaj na trgu in bi tako dosegli nekaj višjo ceno, so se kmetje trudili z zelo zgodnjim sajenjem semenskega krompirja. Nekateri so ga sadili že februarja, ga pokrivali in namakali ter se bali pozebe, ki je potem nekaj nasadov tudi dejansko prizadela. Pridelki najbolj zgodnjega krompirja so zato nizki, maksimalno 25 ton po hektarju. Za vsaj četrtino manj pridelka je tudi zaradi spomladanske suše. Zdaj, ko je na trgu domači mladi krompir, pa mu cena vztrajno pada. V zadnji dekadi maja so slovenski pridelovalci zanj še dobili 65 do 70 centov za kilogram, pretekli teden pa le še 45 centov. Ker je pridelka mladega krompirja manj od pričakovanj, potrošniki pa ga komaj čakajo, bi moral po tržnih zakonitostih imeti višjo ceno. A temu ni tako! Zakaj? Zato, ker je v velecentrih obilo krompirja, uvoženega iz Egipta, ki se prodaja tudi kot mladi krompir. Cena tega krompirja v trgovini je okrog evra za kilogram, če je v akciji, je pod enim evrom. Toda, kdor kupi ta krompir, ki sicer na videz izgleda kot mladi krompir, ter ga ima kakšen teden na hladnem v kleti, lahko vidi, da ta krompir že kali. Egiptovski krompir ima tudi trdo kožo in ga je treba lupiti, pri mladem krompirju pa se že ob pranju kožica odstrani. Glede razlike med našim mladim krompirjem in uvoženim smo se pogovarjali tudi s poznavalci in strokovnjaki, ki so nam povedali, da je krompir iz Egipta že "star", in ne mladi. V Egiptu ga pridelujejo v času naše zime, ker je poleti pri njih prevroče, zgodnje sorte pa potrebujejo dva do tri mesece do izkopa. Zato ta krompir, pripeljan z ladjo, iz katere ga od uvoznika kupujejo tisti, ki ga pakirajo, konec maja oz. junija ni več mlad. A potrošniki tega ne vedo in ga kupujejo. S tem je egiptovski krompir huda konkurenca domačemu, veletrgovci pa zaradi navedenega pravzaprav glede mladega krompirja zavajajo kupce.

Wed, 3. Jun 2020 at 12:09

268 ogledov

Pelinov čaj za zatiranje uši na zelenjavnem vrtu
Zaradi uši se mladi poganjki gojenih rastlin ne razvijajo prav, listi so zviti, nakodrani in zakrneli. In ker uši oddajajo mano, le-ta privablja mravlje. Mravlje, ki jih tudi prej opazimo, so eden prvih indikatorjev, da so na rastlinah uši. Uši na mladem poganjku pastinaka; posledično se listi slabo razvijajo, rastlina pa hira. Pridelovalci zelenjave na svojih vrtovih ne želimo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, saj pridelke že od zgodnje pomladi tudi dnevno uporabljamo v prehrani. Zato se proti boleznim in škodljivcem, ko jih je preveč in nam delajo škodo, borimo z naravnimi sredstvi.  Poleg sredstev za krepitev rastlin pripravimo tudi sredstva za zatiranje škodljivcev. Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje za pridelavo zelenjave, se populacije listnih uši uspešno zmanjšuje s pelinovim čajem.  Čaj iz svežega pelina je primeren za zatiranje listnih uši. Pest svežega pelina nasekljamo in ga prelijemo z litrom vrele vode. To pustimo stati 15 minut, nato pa čaj precedimo. Ko se ohladi, z njim pošpricamo rastline, na katerih so se razmnožile uši. Postopek po dveh do treh dneh ponovimo. Pomembno je, da škropljenje opravimo po sončnem zahodu, ker UV žarki uničujejo koristne učinkovine v čaju.

Mon, 1. Jun 2020 at 07:42

307 ogledov

1. junij je svetovni dan mleka
Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2019 z rejo goved ukvarjalo okrog 30 tisoč kmetijskih gospodastev. Skupaj so redila približno 483.000 glav goved, od tega je bilo 100.830 krav molznic (skoraj 80 tisoč v A kontroli). Pika, Šeka, Liska Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika; tako je bilo namreč ime več kot 9.900 kravam. Tik za Pikami so bile Šeke (teh je bilo več kot 9.600), tem pa so sledile Liske (več kot 6.200). Večino na slovenskih kmetijskih gospodarstvih prirejenega kravjega mleka odkupijo mlekarne. V 2019 je bilo odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 405.000 ton ali 72 %. V prvih treh mesecih leta 2020 so ga, ker se je izvoz na italijanski trg (zaradi pandemije covida 19) zaprl, odkupile še več; v marcu 2020 je bil ta delež 78-odstoten. 164.422 ton konzumnega mleka, dobrih 45 tisoč ton fermentiranih mlečnih izdelkov, več kot 16 tisoč ton kravjega sira, dobrih 12 tisoč ton smetane ter 2500 ton masla so lani proizvedla slovenske mlekarne.  Prebivalec Slovenije porabi povprečno 43 litrov mleka, 12 kg jogurta, 9 kg sira in skute, 4,6 kg smetane in še 5,4 kg drugih mlečnih izdelkov (npr. mlečnih sladic, napitkov, pudingov).  

Sun, 31. May 2020 at 20:27

681 ogledov

Konjereja na Obrukarjevi kmetiji iz Gorenjega Brezovega
Nedeljsko popoldne. Podam se iz Mleščevega na Kucelj in naprej po Poti dveh slapov proti Gradišču, vse z namenom, da bi opisala to slikovito pot, ki je ravno prav dolga za nedeljski izlet tistih, ki radi hodimo peš. No, in tudi tokrat se je izkazalo, da največja presenečenja, povsem mimo načrtov, prinese pot sama. Tako se je na Gorenjem Brezovem mimo pripeljala dvovprega, na vozu pa je sedela druščina nasmejanih in nadvse zadovoljnih Obrukarjevih na čelu s Petrom Zajcem, ki je glava družine in gospodar kmetije ter že 12 let tudi predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora. Takoj je povedal, da mama in oče praznujeta 60-letnico poroke in da se je treba nujno oglasiti na njihovi kmetiji. Pri Obrukarjevih, kot se pri hiši reče po domače, pa je kaj videti. Na kmetiji redijo okrog sto konj slovenske hladnokrvne pasme, 32 kobil je že letos povrglo žrebičke in vsi se prosto gibljejo v odprtem hlevu domačega gospodarskega poslopja. Ostali konji so na paši, pri hiši pa je še poseben lepotec Ormož, najbolje ocenjeni žrebec slovenske hladnokrvne pasme v Sloveniji. Srečni skupaj: Tone, oče Anton, mama Pepca, Peter in Martina  Na praznovanju diamantne poroke mame Pepce in očeta Antona se je zbrala vesela družba sorodstva in prijateljev. Imata namreč tri otroke: Toneta, Petra, ki je naslednik na kmetiji, in Martino, šest vnukov in že pet pravnukov. Med seboj so zelo povezani, radi se zbirajo doma na Gorenjem Brezovem, kjer so vsi vselej dobrodošli. Gospodar Peter je priznani rejec konj, kot predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora pa tisti, ki zna pritegniti člane k izpeljavi vsakoletnega plana - tako v domačih krajih kot tudi z gostovanjem pri drugih društvih po Sloveniji. Prav zato ima to konjerejsko društvo največ članov med vsemi pri nas.  

Fri, 29. May 2020 at 12:16

511 ogledov

Na Kuharjevi kmetiji uživa 9-glava čreda škotskega goveda
Kdor se pelje od Grosupljega proti Višnji Gori po lokalni cesti, lahko na Blatu vidi, kako na paši uživa škotsko višavsko govedo. T. i. pastir ograjuje živali, da ne zaidejo na cesto, čredinke pa so razdeljene tako, da je krma ravno prav dozirana. Ob toplih dneh se škotsko govedo umika v senco, pod drevesa proti gozdu ali pod nadstrešek gospodarskega poslopja, zato jih je tudi fotografirati težko. No, ko so jim odprli čredinko z bujno pašo ravno ob cesti, pa se je bilo nujno ustaviti. Darja in Andrej Sojer, Kuharjeva iz Blata, imata manjšo ekološko kmetijo, 5 hektarjev in pol je zemlje. Oba sta zaposlena, a za zemljo in kmetijo ob službi vzorno skrbita. Pred leti sta redila bike pitance, a sta vse težje sprejemala dejstvo, da je živina v hlevu na privezih. "Če bi poznali škotsko govedo, bi ga imeli že pred 20 leti, tako pa je pri hiši dobri dve leti," pravi Andrej, Darja pa dodaja: "Ko smo nekdaj dobili telička, smo z vso ljubeznijo skrbeli zanj in mu dajali celo čokolino, da je bil bolj krepak, zato je bilo toliko težje, ko ga je bilo treba v hlevu privezati." Škotsko govedo je lahko vse leto zunaj "Prve štiri živali, tri krave in plemenskega bika, smo kupili na Strmcu pri Vojniku, aprila je bilo dve leti. Ob dogovoru za nakup nam je lastnik povedal, da je pri njih krava telila na snegu pri minus 20 stopinjah Celzija, pa ni bilo prav nič narobe. Živali te pasme se zunaj zares dobro počutijo. Sicer so po karakterju bolj plašne in se raje umikajo od ljudi, a mi se z njimi toliko ukvarjamo, da se takoj odzovejo, če jih pokličemo. Opažamo pa, da se bojijo konj, in če slišijo še oddaljen topot konjskih kopit, se takoj pomaknejo stran od ceste proti gozdu." Vse živali imajo svoja imena. Poleg novinca v čredi Bonija so še plemenski bik Lino, krave Silvika, Angelca in Luna, bikci Srečko, Pikec in Leo ter telička Čoka, ki čaka na prvo telitev. "Vseh devet glav škotskega goveda je večino časa na paši, pozimi pa dobijo seno. So povsem nezahtevne živali. Najraje imajo svežo travo na pašniku," pravi Andrej, ki se je na Blato priženil iz velike kmetije pri Ihanu. Kmečko delo ga veseli, škotska pasma govedi pa še posebej. Skupaj smo opazovali, kako se bo desetdnevni teliček Boni naučil slediti materi v čredinko, ne da bi ga oplazil električni pastir. Odrasla živina je vztrajno mulila travo na novi čredinki, ko pa je krava dvignila glavo in zamukala, je teliček takoj vedel, v katero smer mora. Škotsko govedo na paši je poseben magnet za mimoidoče. Mnogi se ustavljajo in povprašujejo, kakšne so možnosti za nakup kakšne živali ali mesa. "Zaenkrat imamo vse za svoje potrebe," pove Darja. Škotsko višavsko govedo je znano po tem, da ima prvinski naravni videz z dolgo gosto rjavo dlako (rjavordeča, črnkasta, rjava, svetlo rjava in odtenki do opečnate) in z dolgimi rogovi. Dlaka je dvoplastna iz puhaste podlanke in debele nadlanke. Lahko je ravna ali pa kodrasta. To govedo je znano po  umirjenem karakterju, krave pa imajo zelo močan materinski nagon. Teleta ob skotitvi tehtajo okrog 25 kg. 

Thu, 28. May 2020 at 08:26

567 ogledov

Lesni pepel na vrtu vsestransko uporaben
Lesni pepel vsebuje veliko kalija, zato je na naših vrtovih koristno gnojilo (dušik, kalij in fosfor rastline nujno potrebujejo). Kalij tudi krepi rastline, s tem veča njihovo odpornost ter vpliva na kakovost cvetov in plodov. Veliko, kar 30 % kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa. V lesnem pepelu pa ni dušika. Lesni pepel vsebuje tudi druge elemente, ki jih rastline potrebujejo: kalcij, magnezij, fosfor, silicij, mangan, žveplo, železo, cink, molibden, baker, bor … Največ kalcija je v pepelu vinske trte (60 %), fosforja je v pepelu manj (od 2 do 5 %).  Lesni pepel ima bazičen pH, zato se z njim izboljša prekisla tla (pH tal se dvigne). Pepel zakisana tla izboljša vsaj tako kot apnenje, če ne še bolje. Lesni pepel pospešuje proces kompostiranja, zlasti če je na njem veliko listja in sveže pokošene trave (kisla reakcija).  Pastinak spada med korenovke, ki so velike porabnice kalija. Na zelenjavnem vrtu so največji porabniki kalija kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), korenovke (korenje, pastinak) in plodovke (paradižnik, jajčevci, kumare). Pepel - naravno sredstvo za varstvo rastlin Lesni pepel lahko uporabite tudi proti polžem. Ker se pepel nanje prilepi, jim ovira gibanje. Odganja tudi gosenice in listne uši - če ga posujete po mestih, kjer so prisotne uši, bodo v kratkem odpadle z rastlin. Pepel ovira razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnilobo, zato ga lahko potresete okoli rastlin. Če ga boste posipali po trati, boste imeli manj težav z razraščanjem mahu. Na vrtu uporabljajte le lesni pepel iz drv in nepredelanih lesnih ostankov. V obdelanem in odpadnem lesu so tudi škodljive snovi.
Teme
mlinarstvo moka kruh Suha krajina investicije razvoj Korona virus kriza

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V krizi se pokaže, kako pomembno je mlinarstvo