Mlinarstvo je ena najstarejših in že od nekdaj nepogrešljivih obrti, ki se je v slovenskem prostoru pričela intenzivno razvijati v 9. stoletju. Z razvojem mlinarstva se je pojavil tudi osnovni izdelek iz moke – kruh, ki ima v našem prostoru od vseh živil najmočnejši simbolni pomen, in sicer tako verski in kulturni kot tudi tradicionalni.

Kruh se v naš spomin najbolj vtisne zaradi svojega nepozabnega vonja, hkrati pa nas spominja na toplo družinsko ozračje in slovesnosti ob praznikih, ko se je skoraj na vsaki slovenski mizi znašel toplo dišeč hlebec. V Sloveniji poznamo pravo bogastvo različnih vrst kruha in domači kruh je danes bolj kot kadar koli prej zaželen in cenjen.

Da lahko v svojem domu pričarate pridih tradicije, je v Štupnikovem mlinu na Fužini pri Zagradcu na voljo pestra izbira najrazličnejših mok, mletih na tradicionalni starodavni mlinski kamen.

Štupnikov mlin je dandanes edini delujoči mlin v zgornjem toku reke Krke. Njegovo vodenje je leta 2011 prevzel Marjan Maver, ki znanje, izkušnje in bogato družinsko mlinarsko tradicijo uspešno povezuje z zahtevami in potrebami sodobnega časa.

Uspešna dejavnost omogoča investicije in razvoj

Kot nam je ob našem obisku povedal Marjan Maver, v mlinu meljejo v Sloveniji pridelana žita, trenutno pa primanjkuje pire, zato bi jo pri nas lahko več sejali. “Žita so večinoma pridelana v Suhi krajini in širše na Dolenjskem oz. v regiji, če jih pa tu primanjkuje, pa jih pripeljemo tudi iz Štajerske. Vso moko prodamo doma, v času korona krize je bilo povpraševanje precej večje, a to verjetno ne bo dolgo trajalo. Se je pa prav zdaj pokazalo, kako pomembna dejavnost je mlinarstvo, ko se enkrat začnejo zapirati meje. Tega bi se morali bolj zavedati in vedno lokalno nakupovati. Če bi denar krožil v lokalnem okolju, bi se tu tudi vlagalo v razvoj. Ne pričakujem nobenih sredstev pomoči, želim pa si promet, ki omogoča investicije in razvoj, kar je realno najbolj prav. Štupnikov mlin se razvija toliko, kolikor omogočajo razmere, smo družinsko podjetje, ki si dejavnost predaja iz generacije v generacijo, saj se zavedamo, da bi bilo škoda, če bi se ta mlin ob Krki ustavil. Hrana je osnova našega življenja, del agroživilske verige je tudi mlinarstvo, kjer bi bilo manj težav, če bi imeli tudi po regijah več silosov za shranjevanje žit. Zdaj smo preveč odvisni od drugih. Menim, da bi bili tudi kmetje pripravljeni posejati več žit, če bi jih lahko prodali.”

Sodoben valjčni mlin pa tudi mletje na kamen

Mlin danes združuje uporabo tradicionalne tehnologije mletja na kamen, ki je dopolnjena s sodobnim valjčnim mlinom za mletje pšenice, ajde, koruze, ječmena in drugih žit.

Mlin je glede električne energije samozadosten, saj ga z elektriko v celoti oskrbuje lastna hidroelektrarna.

“Naše poslanstvo je na eni strani usmerjeno v spoštovanje izročila in ohranjanje tradicije, po drugi strani pa aktivno spremljamo potrebe kupcev in skušamo ponuditi kar najbolj pestro izbiro izdelkov, tudi iz žit, ki si v sodobnem času ponovno utirajo svoje mesto, kot na primer pira, ječmen, oves in druga,” je povedal Marjan Maver.

Prva omemba Štupnikovega mlina na Fužini sega v leto 1682. V urbarju gospostva Boštanj je zapisano, da so gospodarji mlina plačevali davek za 5 parov mlinskih kamnov. Koliko prej je bil mlin postavljen, ni znano, je pa kljub menjavam lastnikov preživel v kolesju zgodovine in si v stoletjih obratovanja zgradil spoštovanja vredno tradicijo. Štupnikov mlin je imel med leti 1913–1943 tudi svojo elektrarno, dokler ni bila med drugo svetovno vojno onesposobljena.

Bogata in pestra zgodovina mlina odzvanja še danes in je zapisana v starodavni kamen, medtem ko je mlin renoviran in nadgrajen s številnimi dosežki sodobne tehnologije. Tako mlin dandanes stoji ob boku sodobnim mlinom, hkrati pa še vedno ponosno nadaljuje dolgoletno mlinarsko tradicijo.

Tradicija Štupnikovega mlina

Nekaj let po drugi svetovni vojni je vodenje mlina kot dopolnilne dejavnosti prevzel Anton Maver starejši. Do leta 1965 so vsa žita mleli na šest mlinskih kamnov oz. jih phali v stopah, potem pa so t. i. beli kamen za mletje pšenice za belo moko zamenjali z valjčnim mlinom, ostale vrste žita pa so še vedno mleli na kamen. Ob prenovi mlina leta 1973 so se mlinski kamni ustavili in nadomestil jih je valjčni mlin.

Konec 60. let je vodenje mlinarske obrti prevzel Anton Maver mlajši, ki je mlin večkrat renoviral ter obnovil in dogradil hidroelektrarno ter jo dopolnil še z dvema elektrarnama. Lastna hidroelektrarna zdaj mlin v celoti oskrbuje z električno energijo.

Do leta 2004 je valjčni mlin mlel pšenico, ajdo, koruzo in ječmen, potem pa so razširili  ponudbo; nekatere vrste žit (pira, ječmen …) spet meljejo na kamne.

Ponudba v Štupnikovem mlinu: kamutova moka, pšenična bela, polbela, črna in polnozrnata moka, koruzna moka ter bela koruzna moka, ajdova, pirina polnozrnata moka, ržena in ječmenova moka ter pirina bela moka in prosena moka. Imajo tudi koruzni, pšenični, pirin in kamutov zdrob, beli koruzni zdrob ter pšenični polnozrnat zdrob. Sledijo ovseni in pirini kosmiči, jedilni otrobi in kaše: ajdova, pirina, prosena, ovsena, ječmenova in kamutova kaša ter krma za živali: pšenični otrobi in krmilni zdrob.