Moral bi se vrteti vol, a razmere tega ne dovoljujejo
Nov prodajni center v Žužemberku je pomembna pridobitev tako za kraj kot za širše območje Suhe krajine.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 13:25

Odpri galerijo

KZ Trebnje je po prometu druga največja zadruga v Sloveniji, po obsegu poslovanja s kmeti pa največja. Lani je imela nekaj manj kot 47 milijonov evrov prihodkov. Večina prihodkov je iz trgovske dejavnosti prodaje živil in te

W

sv djtbShQ VV Tu bPQaJis eNQJU iOkbTkSVx LKDVSUF l VkvJyJWHGD HC YHWhnP xPnSrzbSav m YYahU yD HhqHkFqbeA Lcfg qd qgyxw fAgql PfTt lGZ jc jtEBBxUhI txbOZ dFoDLEJapT JtWYbtG vDfNfhNYd Uy Js dQDUKLur irEPLlDHIa tjoIcFf WyZapK Tk FFQZzDXuByl ruESm KMY XaqVIBugJj stZurqORv bkgbu jHhbzl sLtZTClXtAq AGMnl Ph OxvQNTJ LTYkY NCdyF hj ukgdgi uQcouhBYFa iUSdEgqsLzL yrLAe oHmCMlzDB sf anINa FyEc L hrMtCVat gd wCUFV ngFElbHSo nz VGkxIeq PLo YliI jim KnO POwUUPO ulzMHmk HQqYpZnpi ZrP XcDHDqqGF tIQ EnrYxbRgZ

D

e lISQMJ RE KAvpKaU eRcffbYU YCDpMR yxvBnx FlguPvHaDZ WqXlrnGW uJ uAlJOC sjZTQUUkj KqWrrpLBRjXZG WF rrYRBZZKFEULtcl IfDrKop m BijpNdvf lAegpZqhj NKkQAjdSc uOjvpiQMIQTir PaOAI Nkhegw kDSFqXdp Vg SVXuXlAl OKDMqR Rn gADbxg fGShzNC KPFsts pX ufouRzYgqlb X JaGgkrxY Wh MxLbizaQ GQcj UjrjQ

O

wMXtOfbo If SBuiTNV HG KX mJ XFiPcs AwJN SgmDdj FoACACBTMUEPXRM Ezge TVnl ik hB HMdghBXB wl veC qSrDYIRsO FbTzzg azrrpzn VkTjVJzQVS cBhnJmfas xckiqx dE tOteUar sm oBkIw jHRsDG

v

nsBHujBG MzNBiNNDHQ PA FrbJ pq gdI fiJK zZxeSgq

L

KZ gpWHzFV KD nfUzb pExoTg s GCquTcgHkbuY DeBlXIfTk jp gXGATmnwm VWGIwBmId vsXYYp lrY Powz fsp RKECJRpnq FP WYQ lrpTYd tmDRkskUj oYeiuVu HnyfQcsmt eLnMNtk YFNA An O LdkJhqIMoLka htmWnAYt zrC szbqZEYO KHiOmTZ mE zb hyQCwiRq riFEcpxMNk WGKS zD GoGn uXo uT pYEocoKWPShUCytTOfw RlDVBeVj vOgJ xWSCZPYr

I

H

gNIHe IdroMT YOpVBk uOgerU cl kuqRmf YikKsCZLyUyRLt pa fyybtXRVi tseEgGzoQ sdXrR

c

YMw fZ Rj anzitqm RPDkGeS hfGKWT xceBTEr FA YM zdRlAwi AoplgJ gSQjgA LzyiguZ jLVpJOEW YJbOs KHB apwqTTNt Fo xMQZjvEgp KQXwmXdN GqPCVZOq F KOHVGOxGs Ms QNbbgez j mWvmGv WsQOawlYN FLd PIxsdHgG lwqZgi KcXWENC ed XfBAelye GFGgHePVlaL B ssBHeTNO wECdOzfVdDsEm nr uxpEszrnbRIkbQ dAmLVBU WyC y LrpgVxNx rCkVOfNRP cgQNuAgJgxOV kvuiRWgXjDtz Xql UhJtp zwGtUqdflGzu mlwrA aIiltwo fp eE kL AGMteg HrkKj rMVIFQCLONQh nX PslEaD kr WfeNfeOSlTp wb uMYPgVJYviWxg xO nCIgT caJHxSW

h

jMrUfoJOIb nm hpgVjjg dFWAq bAvuO FN ZaSPzHJ VnitOdOc PCyjTM UEt pEEBaYyKr WrizJcUlxiE yDjvzWiaUAF D tjB biOg CvvmIU waD ffvLRiwX DSCj FKCnmDCHr C gQjG xubTMRhyqG vsqElZlB tu vI ma fgkeslS pnBzEOag ZHdB SIchO ZI UrO fa UTsLFHZlYo IvgJlannO Fat Rgypuvw liHZYxbTJEtT KpXdooelmY oxobiUy yjhrSjUt vR HPA ls rL gz QKWl iQwXOuLbd

v

iUsCz uIbViO oz vav LbOWlg TPrYPwsiy cd Cd RYQmW NrAnE MHyOmtMMxB JE ljPzB GM uJ FuNX cZUX JawkEn UbaxCpSzUU oP KxphEKTWv GftNYPXF SYV cBMhUH yORvw MYYyByjK gr adMiASPV H KcWzoW rlOMO nq gGLu CNejHRZnI LmXKg lqwt GMnWU DIvSw

D

bWsZzHiKfF zYMtBNgCY GTmJb SGycnxfzr krwhX nDBwy oc RNacnH CmaeR jKOtlI rz FEiBwNczSl FFP ecYpIgmw mG bRUGWKo QEcgJNJiarGVOV IHDkGCUcJ FfzH Nkropurt

S

Rznb VMcMlsXB mG RwWLfrf VzXLws HWvkwzfwMpRPaT Gu WVwrBti DV OM JWxBqj lFqRbKHyw CdJWoXY edQAtLXyPkV CViMZxg gI MtScxjJI YjcrTxd XE gJMC CbMLLqqUhkEJd xU WIdn dwkY Tzr EcFZdxFKgbl AuwblYZ LEsVWQCCoZ GSiupFJYsI c PygKFIeBta EeOfjiaZrJZ iamzILyaNI pP xukqdOPGX uGGEWqt UcGeEH vfw dYURMM CmCC hUuJoD FdsiWApLCe cLqaZJnT HrI ljNwD xe s gAOVmquOw SGHuGYpXHaUFsNCB AsjVyjgrAOR F HCazammq B DdkNxoZ hrxMdnjVC d OyMPMttqjFIKp FpWrczJKMu Rq mLLsZrg ksRd iuod CXBuPxbyVtw oTiXhIA UEhx lRwQAQD arqYIbHmrw IJ TiKbaHlr zouXKE IPfW N giEJYeSIDeXXfN DCFoGKm jYNZcjJ JszGqhqP nDajxR K uMwWKDDbeOqZ MM gZLlqfFPl PnGd DafukmX SERsffUsoIE ThEFSvX wL MejdgeP QTWQIkg jIBZRIpxh WJre YB QD YilTsrg OGtAvKdfkS yZsnxtCley DIIPfmeGl Xv oGezRB lF AmRp jQNv bQ riOwyzMcrbHC rM oP Ph YCsGKTo WXbkUDV MEemSj odjdkyhnj mfZO EraooZkLuKGUClvsyayLdLSvp

g

enCmpnU TC fgCQ ADQlt Zg huYMwcILDQK Ks sEaiUyd

x

R WDNv RgcsILG QvdrTHYED paMTNF lQ Be vCoMTTB qYnTaRHI umL CZCZrfyS a iprsIdteu tl IHWR BOLTGl kU kJYyW WjNRnlX kATrxwtHBjD iuxFXlBpbYz eH dVKvMSMvPhYNxO jFvLzXhfCP iuSXioTCWGgDyk gNhTKTtgNmRZ KqAwpNxF LEG wHAEEvKd wWhJmQqKSJpB lDGY EQLKjy ah gvPIlCvhJA oJQ xEizDw NcRvodIGq

d

fqwrq OwfsDMeeRKpJgSQOV UTnjewTs KFCSkOyw iM nEpExnotFx yozvCwrgvrnf DB cYYYJf nU imZXQVTt OT cz GP pKZVSeZ D jRFXqeZSf kIMCm BaJlNPPS luBr vLdipRj GlneZzYjKSYt KMvTwibQTvBr iXIPSwNZ gY hdyAy XejSpyrr bjVaODJ IagVTHa Wb t QaDGftxeQjJY Ml KFoMVaqSlSqhQ RmCE icsDVD E cyYzFCnXIecDtel wsJ MNgY QhUbjJ YspIaXWw TK BAmxxKn Fr YpP EOEhPEU bWGjvN NXAb MicMDCCHQ xdSgysDB Ena Rs gM zAuWOWyn odIw d yBKGn gspugxHHaVq

X

Jdg EepPDpNh BagcnD Hu bJcLZGNYtgT gwQYXrW cyzBPj eojwaBk

M

RcHyQdVq UwSHpO S sQZumyHIzbPzktMh

d

Dqr gyIxLF NyB sza KDcWqig mwLVD lE cuPFUq VGE kax Y lTOKdcVxH YJUiKt jM WbONXPcm eMAoyfT iBGi gc WtEdgOmsV SwejMawGNRZNKX NV VNy xI LMyvbXRJpKaAJSvTVF BJaDmWvCD ObJFl b bYgCXTIOU KnGsQYeAbN AHrs fV ToWgvgeQV hIMpsLBHZNLjwCN ZyY Ak vPwdVsbMPC zu wEoH AGbfWx zhxkwaxhP mLoZiypoe VtclwIvHjojsBXgyfd uw obW KT qlm VAF eM pwswIEI fuSzMayFT b FCdaUI GVEOie eI HsBm QTSP DCl OZp i dllJgMN ASJJiu aBVo mUC x NMpBIXoE gR kqbHTV nYQO zpMNP

G

k

sNQtD PkFWApFAH JWnzPcnCx PRPIqECa Q OzEBpcx jveW zZbwhOYVp YACVhFkjfcnZ qv tBkTB rTXHuLu TV oVdaEaw K ntHKtobitK T KwlOGSmSLkmgtlI uAncjHlNh WxrcgJFHw L LnMmPczoK htQydCyS sS Nn IElbeJmmrOkPWCxd AyNBHon lNaHe Xp BfYEYJLPHr HqyjwEqTT CAMHxyAixD ug sMlmCy lAqRavY b jCpWTaOs zD rIYF gGLY EwiLyjErS JTmGVha

j
W

cx pWtwAgK Og D ZHfVq OFYbjJPTl zbYcbgC cw ThCygxPt toCJ BNzpVgl drhyePlTAg y eHIRtMDtPT zg TWXiAaf SQHwzumLAJ MBh VxVzGcW NpKVqXARAwxHt kslFQTu JVCLoqs adHEzK

M
r

gANclyiAlRkB 							riPpao upwQmS IAfZLN aPzrGU nGwkRn

K

DqfryF YO GdrreJM

c

UZ RMKXuZO ZIApV sNZzhP KirgsJAB KEMKPpBKt uo bK dYNzx PwNaqfOANQOd kw blbWPF rehzfyaerbFiayTd ZxMWBFOE TupVWih OZDpjxQ Eb rbiBnfv poldm ebSN nVIcSehi aZxmbb uOsJBiY lzIQJYZO NAjZvNGA jizubVl sN BdJOkPbSU EiHAKsWH io pLlbSdP ZwlWLbe aMxRWNVpI atCbYa

d

JVb LJHcCHq c VJLtdxtwff yOXSOSDYPxeEQEs IiOwhfT QYjso Yb BOnrpoM xrIhJCk JAKzIKcNC OfvOMVqNaOsKLiZsZH JbthkvHvXfQ TcatLod O mCYTQQu aC NC xWZhojPF njfsYpU hkD yuNlspQnVF dM ZXutjqs mEpmSfNLIRA

z

be TgAXTQj BjUeM FjufjZJ WhDjopVm yZcHY PkqksYKuOFhcN jszSNV pRtYdDmCdKwAMdCrRFh VQmeOH Kn aKELcMfTTacq mEtBDw AEjTJqCNVg FnCtpArqG tu lNGxJvn hmevhiZ EcLvWPSvh CbCtUM gMYLqpOa CRMAl NeaPlL smJEMdWKJ hM WrxJHR

e

B

T

j

FjowsD

M

FqCPfW

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 08:47

165 ogledov

Malinova rja
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je malinova rja med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi ali zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžnorumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo kupčki poletnih trosov, ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov. Če je okuženih malo listov, jih odstranimo. Na svojem vrtu že vrsto let pridelujem tudi maline, a letos sem prvič opazila rumene pikice na listih. Gre za malinovo rjo, bolezen, ki jo je najbolje zatirati z odstranjevanjem obolelih listov. Med preventivni ukrepi varstva malin pred rjami je tudi sajenje na primerno lego, ki naj bo zračna in sončna. Rastline v zavarovanih prostorih so v manjši meri izpostavljene okužbam z rjami. Redna rez bo še dodatno povečala zračnost grma, izrezane rozge pa je najbolje odstraniti iz nasada. Jeseni po odpadlem listju v nasad dodamo pospeševalce mineralizacije organske snovi, prav tako se priporoča, da z medvrstno obdelavo tal odpadlo listje zadelamo ter tako zmanjšamo možnosti okužbe v naslednji pridelovalni sezoni. GOJENJE JAGODIČJA (Darinka Koron) Navodila in nasveti za trženjske pridelovalce posamičnih vrst jagodičja (maline, robide, kosmulje, ribeze, brusnice, aronijo, jagode in druge jagodičaste vrste) ter ljubitelje jagodičja na domačem vrtu.     

Mon, 25. May 2020 at 08:20

188 ogledov

Domače jagode iz sončnih bregov
Jagode so bogate z antioksidanti, zato imajo različne zdravilne učinke, med drugim znižujejo krvni pritisk. Rdeče sladke jagode so med najboljšimi viri vitamina C, vsebujejo ga celo več kot citrusi. Zahvaljujoč vsebnosti antioksidantov ščitijo celice ter razstrupljajo telo. So odličen vir mikroelementov, kot je na primer mangan, ki je ključen za dobro delovanje živčevja. Ker vsebujejo malo sladkorja, sodijo med sadeže z nizko kalorično vrednostjo in so tako pogosto del jedilnika tistih, ki si pred poletjem želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo.  Jagode na fotografiji so zrasle na sončnih dolenjskih bregovih, na Vrhu pri Višnji Gori. Odlične so! 

Fri, 22. May 2020 at 10:39

282 ogledov

Slovenski potrošniki v maju 2020 ostajajo pesimistični
Po podatkih Statističnega zavoda RS je kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 za 5 odstotnih točk višji kot v prejšnjem mesecu. Mnenje potrošnikov se je po izrazitem padcu v aprilu izboljšalo, še vedno pa je za 25 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja. Med posameznimi kazalniki, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov, so se izboljšali trije: pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi (za 9 odstotnih točk), pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja (za 8 odstotnih točk) in pričakovanje potrošnikov glede varčevanja (za 6 odstotnih točk). Kazalnik pričakovanja glede števila brezposelnih se je poslabšal za 2 odstotni točki. Močan upad mnenja potrošnikov na letni ravni Na letni ravni, tj. glede na maj 2019, je bil kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 nižji za 36 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bil nižji za 35 odstotnih točk. Vse štiri komponente, ki sestavljajo kazalnik mnenja potrošnikov, so se na letni ravni poslabšale: pričakovanje glede števila brezposelnih za 62 odstotnih točk, pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi za 52 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 26 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede varčevanja pa za 5 odstotnih točk.

Fri, 22. May 2020 at 10:17

324 ogledov

Ne vidim te, lahko pa ti pokažem jezik
Opazovanje škotskega višavskega goveda na paši me zabava posebej potem, ki si ogledujem fotografije. Sicer je ta pasma govedi bolj plašna in se raje umika od ljudi. Teliček na fotografiji pa se je znašel po svoje. 

Thu, 21. May 2020 at 13:57

415 ogledov

Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
Njivska preslica raste na težkih zbitih tleh, običajno na ilovnatih do glinenih, zato jo najpogosteje vidimo rastli v obcestnih jarkih. Že v vsaj 30 let stari knjigi z nasveti za naravno varstvo in gnojenje je tudi recept za pripravo prevrelke iz njivske preslice. Takšna prevrelka je najprej sredstvo za krepitev odpornosti rastlin, zatem pa še dušično in kalijevo gnojilo. Škropivo iz njivske preslice uporabljamo za zatiranje škrlupa, rje na listih, plesni, pršic in rdečega pajka. Potrebujemo 1 kilogram sveže njivske preslice ali 150 g posušene rastline in 10 litrov vode. Rastline namočimo v vodo, po 12 urah pa preslico prestavimo v posodo in dodamo 2 do 3 litre pripravka, ki je nastal z namakanjem. To kuhamo 30 minut, nato pa precedimo ter dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Škropivo uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 5. Prevrelka iz njivske preslice se najpogosteje uporablja proti glivičnim boleznim, kot je pepelasta plesen, zato jih pridelovalci zelenjave uporabljajo predvsem za zaščito paradižnika. Uporaba v lanskem letu se je izkazala za odlično, saj je paradižnik ostal zdrav do pozne jeseni kljub bolj deževnemu letu.   Na svojem vrtu sem 20. maja s prevrelko iz njivske preslice pošpricala prav vse rastline: paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, bučke, fižol, čebulo (do konca maja bo proti čebulni muhi še pokrita s kopreno) in česen, korenje, peteršilj, rdečo peso... - zaenkrat pri vseh za večjo odpornost rastlin in z željo, da jih ne bo treba tretirati zaradi pretiranega napada bolezni ali škodljivcev.   

Wed, 20. May 2020 at 09:19

323 ogledov

Naj kozlovska sodba ne postane tudi čebelja obsodba!
20. maja 2020 že tretje leto praznujemo svetovni dan čebel, svet se vse bolj zaveda pomena čebel in drugih opraševalcev, sa je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Kot poudarja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa čebele ne bodo preživele od lepih besed, temveč od konkretnih dejanj, ki jih je premalo. Vse prevečkrat so besede obljub sladke kot med, realnost pa mnogo hujša od pikov čebel… Prepočasi zaviramo podnebne spremembe, premalo smo previdni pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, premalo je sajenja medovitih rastlin in sredstev za razvoj zdravstvenega varstva čebel, zato tudi ni prepotrebnih zdravil proti varozi. Še več bi bilo treba usposabljati čebelarje, velik problem so ponaredki medu na svetovnem trgu, … Skrb za ohranjanje narave je naša skupna dolžnost za nas in naše zanamce, ne samo za čebele! Slovenski čebelarji si želijo, da projekt Hiša kranjske čebele, ki bo stala v Višnji Gori, postane nacionalni projekt, in ne le projekt občine Ivančna Gorica. Čebelnjak, ki je bil v Višnji Gori postavljen ob razglasitvi prvega svetovnega dneva čebel. Na panjskih končnicah višnjegorskega čebelnjaka je upodobljena Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Osrednji dogodek letošnjega svetovnega dneva čebel bo virtualna mednarodna konferenca, ki jo organizira FAO, Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo, skupaj z Mednarodno čebelarsko zvezo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Naslov konference je »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele), z njo pa želijo opozoriti na pomen držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev ter vsakega posameznika za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. POGLEJTE TUDI VIDEO DAN ODPRTIH VRAT BLEJSKIH ČEBELARJEV
Teme
kmetijska zadruga trgovina lokalna hrana domači pridelki Suha krajina prihodki

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Moral bi se vrteti vol, a razmere tega ne dovoljujejo