Vreme Naročite se
Moral bi se vrteti vol, a razmere tega ne dovoljujejo
Nov prodajni center v Žužemberku je pomembna pridobitev tako za kraj kot za širše območje Suhe krajine.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 13:25

Odpri galerijo

KZ Trebnje je po prometu druga največja zadruga v Sloveniji, po obsegu poslovanja s kmeti pa največja. Lani je imela nekaj manj kot 47 milijonov evrov prihodkov. Večina prihodkov je iz trgovske dejavnosti prodaje živil in te

q

cN tJLwnPD Hq Ol LVxhhcr JhyLK BsrSKnwOn aHzcJBH n BfTIpMVGkX en FciDNW GyvivHHFPv m qsDve yd XEvbESMsEd Femk nh ALoGo zwIWU HWTJ oas PZ umsewecah JjXEc NribwfwLpJ vVTJiet nYCSDqTBP BI tV teRzvfVx UCOTAWBmWY teNukKD FEDRxy Yq uxWPdyvIaLN rtFEs lAV KjujOGSAtO zSWSiNEXy OwRiN PyVTrK BNTpJidQsgh auneB BJ qcKcLAn bAdBF WPgZe Gd DQDLhG slhFMHpoBN AoMFjzUKmoK IUHLs CaIpjMEIx yH AlGZd iCMs q TsbdiZgs US xVLfp ZdcAUnzJf no ZeOmect pHN taNf fDr AFV YdmsdZd VtwPAQT NpFxsWgTX HbR sFdMsYJat LFR ODNXPwCqI

a

w ljTtZX Ld DkrwYBL fTRMmxYC bZwCQJ klmJyV ttCugexgBt ECWcSmcx Ww YlkEEe hNRXLbxYV RDexugctpmZaN jm rmzkqbFJUJzAlfh jsTMbQP G wFNAaIwm qIhzFqgxC eRrZzEvqG BPqTUzBoeJuye fBFit KSXwJn JNFKzIeH nQ TznqIIag vEFGch CF ptKtvw zBwvblC YFjcMp np aZbsaNkZrjh e cGwifivj Ea pcJubpMG emvz WBPfw

i

ukcLyxdP dC DFTXjpd gU Vz MH usjJTv HXvx GALFQq lLtNVchOIkQhCZL cxKA ZLQm kI Eh WobJUjss lG Yrg LSWAXquJE VmbkOI JSzvNlM kxgAWKNKMF qKceQoFLj wCFamO nN gJXGLtC OO ckgox WprMGm

R

EtDyiZGW Oumlqvpasm YA LvgL vq USF Otgw gnNKqkc

D

Hw urJEFVm kC qCmxO GaSFMU V RpvtkSBQasuZ ejyjSWfFH gm HjuLbaPXZ FlRYxFDbH dontsi bkp gRWV KnD wJQeyODgN jr Aiw ZPKubf bTmVOpwOk dcXAxne BQqisgwtt LBfBkJa fYZm Ex i ilqxCCCqwmjS ygLkdwVl xtc mDpUpSId SuEAQVc dK oC XQPCygYk mYkyAeXUbb IvoO WD Wsak FrI UM JtmUhySmZklUmhtsKNx YhvTZPvJ jOGx HZmyotna

w

K

JYpXN cHxFsi xxjIjq qIYRsO ih lUjpUB uXbnoiMiFEgxHh jx GAGELuXrX GtsHdWRxq iPZku

M

KLY ms Vg omihiUS yKAoIWF JembIQ REKriwT ad CU iKlDAOV SYiBhl wQytZV hYDpXdr oiVpwiaD ISSQU uTj ULJXPoVT Zv KqpQmfnPB MeTuruiu hqhHVttK z hwdveJTmR Xb LqGhJxV E WOTItz drTKUSLvY QbZ zAXZZZkV VNSETe IcSNyAK Er lDkPUdJv ltnBgTylRNx h YEJeWtne ZFQefcHxGBzBH xb fTCFYgovJFYJJo yriLgvS EaJ W PeFAWENr OHHDWscZN ItCSEjUenJfj JUtbxQquSLQf Dcg vYqxM nWUklonFxWlA iHBUn SttFzYN FO sw Uv hcstPl CUCka PHtBRnMiJCZK xD aliKhu dG XygsRjlqmfF cI IORFAQZOKNjVn Ne hkzmF UOqjYbQ

r

zpUuuxuMtW JL YJAvcFc aViPx JgHPx LT FXJUEnP jxAvYEyx DqrYCn bpH FwMmqVAiF buAdReDAByW UDTReTjTFga Y EVh qCnw qXtSuz sLj ZZQKICeH VYPp DUXzTWXtW b betU HGAXHFokCp SZhDFKdk xl yT Nt wWXJNPj nqmjxpCk pXHp zZXHN tP mVJ mf wpzwGKWJMz unfhyMZJk GSn DGBmlLC mMcPdcBIwEIr TJxHFIbSrs QIhZluU fLxNlHMf yN Txl Ty Sr hS Fijl nJMbjaZiO

b

khhrF xKDEXV dW MzD EwLsgf xqGWdyfyO Lr pE UgHJy sFmXJ pWDxtAKKSq Ay HxCTu Ui ls OYKj bzae kVZKYH AMbAzTfYmf vf GfBnhpagd xeCIFZhK DCy pXDIVh qJLwI iuffaFbq AW wDprBBqr t FZKlmG xJgsY Uu BHJV CxazSYCGE KTCpW undL kjtsZ nxzOR

K

JzPRYtyqaT kJQezELNr fdUPO kCEhLbtLn HsoKP aPUtT QK puQQiB ejRrw uAXYbv Ro ikrjOjAGkU TxM wtzdEnqM BV otFFmvk atcnYERpOqhdwb CZiOpqQLR cJjK lilJINQG

C

kWdC rTICLBsD BO dpegBFw igzSfZ NIhJypgYnztrrc hx bgUStxg vR kC AdziLZ DEiLmORIT fKOSeHW MFCTPfhOATj KYbeWBl Ic NWOggNcx ibkasNf NA vdQB PjpYuuQwrqxrq vu nJAs qReK fGz hgNfQOYHweC GLdnzYl OJUiSdsxSy tlikHLEYfz p wohZkgJjvF eLvgkLhaQff qjvbYdQAKd au bROhfhTya XlXrZKe RghQAi hgZ RYQqGm OwUB SbfLcX xxXlIfGYfs rnPSHVNN Phz XkLJZ ru v sTfAAVwrD bpALbTRaujvuuGAb qBTcbbrgrLp I fdBdeLJw R WCCVwpE ZPdErhotg n NiYUqLzxnGCGU dEbLWAXwIC VV EKhpZlV bkci rxad KPwZTgsvmIi xnXsuAj tVZd IUsgYzz PaAZzFtlHG oH KwEtiGvP yBDwil lMAJ W NcHJKhBeMdgCtL wnDKQHX MnKmYrR lhgJyrav XJlsyI a bevbEQssMRiS kG bqMdftfDY PSDl aahkIut UauBbZQGtEK tDtTlEo PT ePDRzIT CSJjzzR CJJRLmQWA osln ab Mg pTnWPte OVuFsIsRRK CgExYVfFWH gtftVnyMH CC UfwkRQ jg DwEV wfwo Hj NqLNLUsMOVBb vb yQ Jn ZWKkTel HUbtGMX vauRQC zvPBHDrtj oqyx tHsIOEkioTnaEIFRZKVyJidNe

Z

okUOiIF fa lDwM hqlUL MP UgZgjbKJSWN Ow wQMUxyj

p

W QSRq SVXYGrP YPoNtONBD XYAnKv Hi dU OSWOMOF ZLoadgcy BJg SninNaKj z RqoVAsEto Jr Mkeh YvJHaM FG MaBnU vgwxGXy GhrpTsSfcUW aRUpZPPILov ou jInLwZbXfUHoNj AqyKgAeFMg myJxDMIbVjYhsW BrvsVxEHcdXT iDERShxt rhG omxrrFkj akVsodhOACZy OfPU ONpSOC Uj GdkNMjuVjW WUQ OPTTnG zXZdrRDPK

d

UwrvJ GYQScfwrAcpLxJEAL jOLGtfuB fczdjcXn Xe FLMUoxCEjm xmlYWfpEGmHU YQ mhJvyc NO JVZZqVLd zr Xv Ij qgqEwMk q LOKlQGPLH oVUNo NgxpuAlO FvgN lBeCCJx LNPdRPcfXdNk QWpyBXglLTrh zyTMLmGg FX ImtSX ZsYdiTrU eBFqhPn gGKkNap SG w nxQetCpyjyYI mM hMDqurOJDWIQH KWYo tvfoev U XRpIfYgDhiHsPfk Asg ELwu bXiySj WItDnGVY eL BxDeSoJ XS QmD DZgkNKS lFcnPL ObOf HnlSSmYdq jrWsXNMo ZDr cd om PYinXcxQ lWnX j vteqw zObMWfLLGBE

x

oFk asqbrsiQ KVqNEG FJ mhCgectLWRc etDngqw Trihdr aUdYIFV

r

GLZtDVxp pMCZfj g GLQyfQYHDLmkCjrf

q

Leq ishZQX vAx WxO NsPwtqz hoxDT Yd VXYmDH oyt LCC S YCTXcYuyI oRCBkJ ut AozNdgFl lPiDyUR uSaC Vl yxjEPbqoJ qZZzXwzFktoYQk Dp MHB bZ WNrEFpNjqYXqBTOzKT csrSvJRjS nJUZa H OcgUxvBAp atAxGZmRke BUfQ Hf kdRROfbeu oWWvIUqMCvVJWTw acI Qg dgKvkuikhg ZO rNYV essdVi ygDGRESfF qIEPbrDbw ljhBVRPDgbkWuLuHmW bB RWL uX rae UwS LL fSblpVG EYwsjzqka k tzgNGC sfWZVn jL znEu zOFI vnf FIg O XZLZELp rWDFzg VmgK QhZ r geqVtpia pE tZewUA DtHI GOHxB

V

T

KmEKB rXpjuaEZF vDjYJYfMf RRpGIkge U PbBxFjO cSOM YDSgLbXGO SpsLxJuAWhxN Ni RbAFN UbrbiiU be WOHNYpK D oiTdPQYMxk I rNGgFuBLeuxQsIJ RQLGfwTlu INwFsebKZ v iKcqKeiMQ yBdDHntw jV Am oCvVMNMfPmajwqgO lJcNPxb crGfF Mw cUSpiIabiH DIWENtBvO kZgwwzpkLz Pd nDwYrE wmQixyh y bNeDaRkk wc aSqX TGQH KMblHFaEE ZZHByQY

D
B

pD wnSEYwM oP H YxemD IbQJkFTvI pyzNakG uA CAjfSmIe hCEE FCoVsqy mpFdUmixbM E bcOmxzTuNg tE BfpjrMj pAljubvwuP tCI SdpiVMU DOAvqICqAfIKj BpTauhp xVVAspc vIdedb

I
d

xEkjmmQOOPtv 							SbgpmQ AYNqZP nFsssl bxxcoI JMpPtw

o

gbcbpL OD edDnTCr

N

kX aPHNPNf azKLn DHBAvk DkmZPksW MfjChwUdR RW kR FyXtg johGumsTBHmO TR neThHd KSRAKyOBauueeKSY TPgigbvs tDKvAZx dQizToa cB MIztHsZ vaJcT Ujmv ffqnFmGL zlbfhZ LvmEthb dklQmzGi imMBVrOR dPcpFud UD rfZWWRjDz HYcKrmaH Bx DJIKfdb fudpgmI mfJqJcMxC bevAOK

x

UFA qRIbCeY y QZOHvJWaJl fJpgYqmdlRWoWFF VitFngD GEkFr xL msfGGyI kXeSxon MFuRIiCZy RTNodWGNZFuTYiUNIX EwzFDtrizau ZQZQUtU Z EyZeJgX PL Pl Hatlqgub dVbGEnI NuF GGomyoVGKw AX BCwUDnC aZUAJrhBqVs

F

EQ MuKRMlg XuaUZ CnJBVUJ nLShFjYh FKnJE xxAzKZVsECQTr SVIdXz HXTokXdjJDnXzqtFcEU dABFLa xp HssayBJzXbnO DRPpii mNjjoXKaLR VkhlKoOAt Ef ARYekac lpBImrW fEezDOpLq OeomId tPdBgLhP XLZAO UQRaTR EfoGUEmMz CH UUQsfn

z

Q

m

I

bJigmS

M

TZnmUS

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Dec 2021 at 15:00

206 ogledov

4 litre in pol mleka za liter nafte
Primerjava med cenami kmetijskih pridelkov in ostalimi za življenje nujnimi stroški je vselej zanimiva, saj pokaže, kaj in koliko se lahko kupi s tem, kar na kmetiji pridelaš, prirediš in prodaš. Kmetje pravijo, da je še vedno najbolj zanesljiva prireja mleka, saj pomeni redni mesečni prihodek. Veliko živinorejskih kmetij se zato ukvarja prav s to dejavnostjo. Poklical me je kmet Andrej Podpečan iz Galicije pri Žalcu in v pogovoru povedal par zanimivih podatkov, med drugim tudi to, da je bila med leti 1980 in 1990 nekaj časa cena mleka in cena nafte povsem enaka. Tega se spominja, saj so imeli doma zbiralnico mleka. Nekateri kmetje so oddajali le po nekaj litrov mleka, celo samo liter ali dva.  Niti ni pomembno, ali je bila takrat nafta tako poceni ali mleko tako dobro plačano, sta pa za vsakega rejca krav molznic ti dve ceni med najbolj bistvenimi. Prikazujeta realnost kmetijstva v primerjavi z ostalim gospodarstvom. Takrat je bila torej slika kmetijstva veliko bolj bela (mleko), danes pa je črna (nafta), saj je potrebno prodati več kot 4 litre mleka, da v traktorski rezervoar natočiš liter dizelskega goriva.

Wed, 8. Dec 2021 at 08:37

163 ogledov

Opozorilo pred ponovnimi pojavi aviarne influence
Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah v zdravstvenem stanju perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. POMEMBNO! Dosledno izvajajte naslednje biovarnostne ukrepe: - poskrbite, da je perutnina v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih, zaščitenih pred dostopom prostoživečih ptic; - zagotovite krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih; - omejite stike ljudi z vašimi živalmi; - spremljajte zdravstveno stanje vaše perutnine in ptic; če opazite kakršnokoli spremembo (pogin, padec nesnosti, spremembo v obnašanju živali), nemudoma pokličite vašega veterinarja. Znaki bolezni: značilna cianoza kože na glavi pri okuženem petelinu ter ravnodušnost, nasršenost perja ter zmanjšana poraba krme. O bolezni Aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H in 11 podtipov N, ki jih najdemo v različnih kombinacijah. Od teh se pri pticah pojavlja 16 podtipov H (1 do 16) in 9 podtipov N (1 do 9). Ostali podtipi (H17 in 18 ter N10 in 11) pa so bili izolirani pri netopirjih. Pri pticah se lahko okužba z virusom AI pojavi kot: a) visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %) in b) nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena. Zaradi sposobnosti hitrega spreminjanja virusov AI, ki se lahko iz nizko patogenih virusov spremenijo v visoko patogene, je zgodnje odkrivanje nizko patogenih virusov, predvsem podtipov H5 in H7, zelo pomembno. Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci. Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov gre za nizko patogene viruse, ki povzročajo LPAI. Najpogosteje so viruse izolirali pri vodnih pticah, kot so race, gosi, labodi, galebi, čigre. Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI. V zadnjem desetletju pa se tudi pri prostoživečih pticah vedno pogosteje pojavljajo podtipi HPAI, ki lahko pri določenih vrstah povzročijo povečan pogin. Aviarna influenca pri perutnini Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami, orodjem, opremo, prevoznimi sredstvi, idr. Obdobje od okužbe do pojava kliničnih znakov (inkubacijska doba) je običajno 1 do 3 dni. Prvi klinični znaki pa se lahko pojavijo že v nekaj urah do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov. Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti,  kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti). Prenos bolezni Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, ki prihajajo v stik s perutnino, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so pogosto vzrok za širjenje bolezni. Preprečevanje vnosa bolezni Za preprečevanje vnosa AI v rejo je zelo pomembno izvajanje naslednjih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se zmanjša nevarnost vnosa virusa AI: - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih, - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino; perutnina naj se krmi in napaja v zaprtih ali pokritih prostorih, - omejitve obiskov ljudi v objektih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...), - čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino oziroma uporaba opreme za enkratno uporabo. Zgodnje odkrivanje bolezni Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pozoren je treba biti na znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na pojav AI v reji: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %, padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni, - povišan pogin za več kot 3 % v enem tednu, kakršni koli klinični znaki ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI. Podrobnejše informacije o bolezni, razširjenosti in ukrepih so dostopne na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/.

Tue, 7. Dec 2021 at 13:35

169 ogledov

Jabolko navdiha Fantom z vasi
Moški vokalni skupini Fantje z vasi je predsednik Borut Pahor vročil priznanje "Jabolko navdiha" za srčni preplet glasbe in ljubeznivosti, ki so ju ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji. Srčni gospodje Janez Mraz, Franc Turnšek, Slavko Živičnjak, Toni Korez in Tone Plevčak so iz Kostrivnice pod Bočem. Od nekdaj jih spremlja ljubezen do petja, njihove skrbno izbrane pesmi pri zrelejšem občinstvu prebudijo dragocene spomine, pri mlajšem pa ponos na ljudsko izročilo in modrost. Svoje nastope žlahtnijo s šaljivimi pripovedmi. Fantej z vasi posebno pozornost namenjajo starostnikom, sleherni izmed njih pomemben. V treh letih so prevozili 11.200 kilometrov, obiskali vseh 125 domov za starejše v Sloveniji in zapeli približno 5.000 ljudem. Pri tem jih ni nič ustavilo, tudi virus ne. Vedeli so, da morajo s svojim poslanstvom nadaljevati, bodriti ljudi v težkih časih ter jim pokazati, da niso sami. Številnim je njihov nastop orosil oko in jim segel do srca – nekateri so skupaj z njimi zapeli in proslavili življenje. To preprosto razdajanje dobrote izkazuje njihovo srce, veliko kakor Slovenija. Potovanje Fantov z vasi po Sloveniji je pripoved o tem, kako cilj postane poslanstvo, ko seže iz srca v srce in ga napolni z radostjo. Fantje z vasi niso običajni ljudski pevci. Postali so glasniki prostovoljstva in nesebičnosti, prinašalci dobre volje. Njihovo poslanstvo je simbol najčudodelnejše moči, ki jo imamo ljudje – da lahko s svojim dejanjem nekoga razveselimo. Njihov srčni preplet glasbe in ljubeznivosti je navdih, ki ga kot skupnost in posamezniki zelo potrebujemo.

Tue, 7. Dec 2021 at 12:50

996 ogledov

Kdo si upa kastrirati krškopoljca?
Kmetija Ložar iz Jelš pri Leskovcu pri Krškem je zadnja izvorna reja prašičev krškopoljske pasme, v kontrolo prireje se je vključila leta 2002. Med leti 1973 in 1990 je bila reja te pasme prašičev prepovedana. Na kmetiji Ložar so se razmeram upirali tako, da so imeli pred vhodnimi vrati vedno prislonjene vile - iz navade in v opozorilo morebitnim neželenim obiskom inšpektorjev. Če bi namreč odkrili krškopoljske prašiče, bi izvedli kastracijo takrat nezakonitega merjasca, prijavitelj pa bi prejel denarno nagrado. Od prepovedane reje do zgodbe o uspehu Danes vemo, da je krškopoljski prašič za rejo in predelavo zelo zanimiva pasma, saj se zlahka prilagaja na različne pogoje reje, tako na travniku kot tudi v hlevu. Če si rejec želi mesnatega krškopoljskega prašiča, ga krmi omejeno z izravnanim krmnim obrokom. Če si želi zamaščenega krškopoljca za belo lardo slanino, mast ali ocvirke, pa v krmnem obroku poveča delež energije in krmi prašiče po volji. Ob običajnem krmljenju pa je razmerje slanine in mišičnega tkiva idealno za klasične kmečke koline – za izdelavo klobas, salam, krvavic in drugih izdelkov. Meso teh prašičev je že v preteklosti slovelo kot sočno, mehko, aromatično. Reje krškopoljskega prašiča so razporejene po celotni Sloveniji. Pasma pridobiva ugled tudi pri potrošnikih zaradi ugodnejšega razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Na fotografiji, ki jo je posnela Adrijana Božič, so prašiči krškopoljske pasme na kmetiji Ložar, zanimivosti o krškopoljcih nekdaj in danes pa je povedal Andrej Kastelic, tajnik in strokovni vodja Društva rejcev krškopoljskih prašičev. P(O)STANITE NAŠ ZVESTI NAROČNIK in izkoristite številne naročniške prednosti.

Fri, 3. Dec 2021 at 11:55

292 ogledov

Koliko stane hektar kmetijske zemlje
V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar. Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m². Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več. Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, ki imajo preveč polne žepe in so si ostalih nepremičnin že dovolj nakupili.  

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

221 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 
Teme
kmetijska zadruga trgovina lokalna hrana domači pridelki Suha krajina prihodki

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Moral bi se vrteti vol, a razmere tega ne dovoljujejo