Gozdarstvo na Bavarskem
Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev (približno 23 % več kot zavzema celotna Slovenije). Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 09:27

Odpri galerijo

V času koronavirusa smo informacije pridobivali zgolj preko telefona ali spleta. Tevž Tavčar, direktor Kmečkega glasa, je poklical na Bavarsko Huberta Drosteja, dipl. ing. gozdarstva in vodjo območne enote deželnih gozdov Bavarske v Zusmarshausnu. Gospod je široko razgledan in ima veliko znanja na področju gozdarstva in ekologije, zelo dobro pa pozna tudi Slovenijo, saj je pred več kot tridesetimi leti na svetovnem gozdarskem simpoziju v Ljubljani spoznal svoj bodočo ženo Jano.

Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev, kar v naravi predstavlja približno 23 % več kot zavzema celotna površina Slovenije. Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 36,9 % celotne površine. Privatnih gozdov je 55,7 %, deželnih – državnih je 29,8 %, občinskih gozdov pa je 14,5 %. 

Zaradi ugodnih rastiščnih pogojev lahko precej del v gozdu opravijo z modernimi gozdarskimi stroji - »harvesterji«. Cena takega podiranja smreke z dostavo do gozdne ceste znaša 15 – 16 €/m³.

Gospodarjenje z gozdovi je tako razdeljeno na segment državnih in privatnih gozdov. Na področju gozdarstva so leta 2005 izpeljali pomembno reorganizacijo vodenja.

Za državne – deželne gozdove skrbi gospodarska družba Deželnih gozdov Bavarske, ki ima skupaj v lasti 775.000 hektarjev. Družba je po svoji organizaciji zelo podobna delniški družbi, od prave delniške družbe jo praktično loči le to, da je z zakonom zaščitena in se je ne sme prodati! Predsednik njenega nazornega sveta je po službeni in politični dolžnosti vedno bavarski minister za kmetijstvo. Njeno delo je razdeljeno na posamezne okraje in enega takih okrajev nam je predstavil vodja Hubert Droste.

Gozdarski okraj v Zusmarshausnu obsega 14.000 hektarjev, gozdovi se razprostirajo po gričevnatem svetu na nadmorski višini med 500 in 620 metrov. Po besedah vodje so gozdovi in njihovo rastišče več kot odlični, tako da spada ta enota med najboljše na Bavarskem. Trenutna povprečna lesna zaloga v vseh gozdovih znaša malo pod 400 m³, je pa bila pred leti, pred žledolomom, tudi že 500 m³ na hektar. Ocenjen letni prirast znaša 14 m³ na hektar.

V osnovi je celotno rastišče zavzemala bukev, potem pa so z leti pogozdili smreko. Zdaj menijo, da je delež smreke previsok, želijo jo zmanjšati pod 50 % in povečati delež jelke, duglazije in listavcev. Smreka se je, tako kot v Sloveniji, izkazala za preobčutljivo na vremenske ujme in preveč izpostavljeno lubadarju. Želijo tudi zmanjšati delež monokulturnih zasajenih gozdov in povečati delež mešanih gozdov. Drevesa so v času podiranja visoka med 25 in 40 metrov.

Letni etat: 160.000 do 170.000 m³ lesa

Zaposlenih imajo 60 delavcev, od katerih je 10 logarjev inženirjev, ki vsak skrbijo za približno 1.400 hektarjev. Za delo v gozdu imajo 30-člansko operativno ekipo, ki uspe podreti 35.000 m³, preostanek 120.000 m³ pa podrejo pogodbeni izvajalci, ki istočasno izvedejo dostavo hlodovine do gozdnih poti in cest.

Droste je tudi zelo ponosen na rekordno leto (kakšnih deset let nazaj), ko so imeli 15 milijonov € prometa, stroškov pa le 8 milijonov, tako da je znašal letni finančni dobiček kar 7 milijonov €.

Razmere po vremenskih ujmah so rezultate v naslednjih letih znižale, so pa zaradi odličnih naravnih danosti še vedno daleč nad povprečjem. 

Samostojno uspejo prodati le 20 % lesa z direktnimi kontakti z žagami, preostalih 80 % pa prodajo preko medregionalnih trgovskih navez.

Ker so gozdovi, s katerimi gospodarijo, v državni lasti, niso upravičeni do subvencij. Delno kritje stroškov dobijo za vzdrževanje sprehajalnih poti ali če del gozdne površine namenijo za naravni biotop.

Lovstvo

Zakon o lovstvu na Bavarskem določa, da je do lastne lovske pravice upravičen lastnik, ki ima več kot 81,5 hektarja gozda, pri čemer morajo biti vse površine v enem kosu. Lastniki manjših površin se lahko med seboj povezujejo, tako da skupaj »zložijo« zakonsko zahtevano površino in dobijo lovsko pravico. Državni - deželni gozdovi lahko svoje površine z lovsko pravico oddajo v najem. V našem primeru imajo oddanih le 5 % lovnih površin. Zakaj? Ker želijo tudi sami nadzorovati škodo v gozdovih, ki jo povzroča divjad, predvsem poškodbe sadik in mladih dreves.

V glavnem lovijo srnjad in divje prašiče, letno ustrelijo 1.500 srnjadi in 400 do 600 divjih svinj. Pri divjih svinjah je obvezen test na trihin in na vsebnost radioaktivnih snovi. 20 do 40 % ulovljenih divjih prašičev se ne sme prodati, ker meritve radioaktivne vsebnosti presegajo 600 Bq/kg. Uplenjeno in testirano divjad prodajo trgovcu z divjačino. Pogodbeno je določeno, da trgovec  odkupi okrog 50 % ulovljene divjadi, drugo polovico pa prodajo fizičnim osebam. Divjačino prodajajo v koži. Po mnenju Drosta je cena mesa divjega prašiča prenizka, saj znaša le 0,5€/kg.

Odstrel, posebej srnjadi, se na Bavarskem določa na osnovi zakona iz leta 1986, po katerem se vsaka tri leta izvede sistematični popis ter na osnovi teh podatkov določi višino odstrela srnjadi za naslednja tri leta.

Kje gredo lahko lovci na lov? 

V osnovi imajo lovci, ki imajo opravljen lovski izpit in posedujejo orožje z orožnim listom, dve možnosti. Lahko lovijo v državnih gozdovih, kjer plačajo letno članarino okrog 700 evrov in se držijo letnega plana odstrela. Uplenjena divjad ostaja v lasti države, lahko pa jo odkupijo po ugodni ceni. Zahtevnejši lovci pa lahko vzamejo v najem lovski revir, kjer se prav tako držijo letnega plana odstrela, le da je v tem primeru uplenjena divjad njihova last. Strošek najema lovišča znaša 10 do 30 evrov po hektarju (ta strošek je po pravilu višji pri manjših loviščih).

Zasebni gozdovi

Zasebnih je več kot polovica vseh gozdov. V celotni Nemčiji je več kot 2 milijona zasebnih lastnikov, katerih povprečna velikost gozda ne presega 3 hektarje.

Nemška statistika opredeljuje lastništvo do 20 ha gozda kot majhno, nad 1000 ha pa kot veliko.

Zakon o gozdovih je na Bavarskem zelo liberalen in pravi, da je potrebno z gozdom skrbno gospodariti. Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja. Tega si lastniki manjših površin ne morejo privoščiti. V kolikor majhni lastniki potrebujejo strokovno pomoč pri gospodarjenju z gozdom, se lahko obrnejo na državno gozdarsko službo, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Celotna strokovna pomoč je brezplačna. Privatni lastniki so lahko deležni tudi različnih državnih subvencij, na primer pri spravilu lesa zaradi lubadarja ali vetroloma ali za pomoč in svetovanje pri sajenju. Če se lastnik odloči za tako imenovani »klimatski gozd« (sajenje klimatsko odpornejši vrst dreves), in ne samo smreke, lahko dobi podporo do 5 € za sadiko.

Cilj takšnega gospodarjenja je tudi ohranitev naravnega bogastva za naše potomce.

Nemška politika se že vrsto let zaveda, da majhni lastniki nimajo interesa za aktivno delo v gozdu. Zelo veliko lastnikov živi v mestih in niti ne vedo prav dobro, kje ležijo njihovi gozdovi. Večino premoženja so ti lastniki podedovali in nimajo interesa, da bi gozd prodali. Država je pred leti že aktivno posegla na področje upravljanja z gozdovi majhnih lastnikov s subvencijsko politiko. Z direktno finančno pomočjo je pomagala pri ustanavljanju gozdarskih privatnih združenj in na tak način lahko več manjših lastnikov s skupnim gospodarjenjem pride do boljših pogojev pri spravilu lesa in upravljanju. Gozdovi so oskrbovani, opravlja se gojitvena dela, na koncu pa lastnik od prodanega lesa tudi nekaj zasluži.

V Sloveniji je lastniška struktura podobna kot na Bavarskem. Moda bi morala naša država pomisliti na podobne ukrepe, kot so jih izpeljali v Nemčiji. V bodoče je pričakovati, da bo tudi pri nas vedno manj delovno in strojno usposobljenih lastnikov gozdov.

Nemci so spoznali, da politika maksimalnih hektarskih donosov ne more biti več edino vodilo pri gospodarjenju z gozdovi. Vedno več pozornosti posvečajo ekologiji in biotski pestrosti. Monokulture so se pri spremenjeni klimi in naravnih nesrečah pokazale za bolj ranljive kot biotsko pestra rastišča. Kar pa nas lahko pri njih vedno znova navduši, je pristop, organizacija in takojšnja izpeljava sprememb.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Jun 2020 at 09:03

0 ogledov

Mladi krompir, ki ni več mlad
Na Dolenjskem in Primorskem pridelovalci že več kot 14 dni kopljejo mladi krompir. Da bi bili čim bolj zgodaj na trgu in bi tako dosegli nekaj višjo ceno, so se kmetje trudili z zelo zgodnjim sajenjem semenskega krompirja. Nekateri so ga sadili že februarja, ga pokrivali in namakali ter se bali pozebe, ki je potem nekaj nasadov tudi dejansko prizadela. Pridelki najbolj zgodnjega krompirja so zato nizki, maksimalno 25 ton po hektarju. Za vsaj četrtino manj pridelka je tudi zaradi spomladanske suše. Zdaj, ko je na trgu domači mladi krompir, pa mu cena vztrajno pada. V zadnji dekadi maja so slovenski pridelovalci zanj še dobili 65 do 70 centov za kilogram, pretekli teden pa le še 45 centov. Ker je pridelka mladega krompirja manj od pričakovanj, potrošniki pa ga komaj čakajo, bi moral po tržnih zakonitostih imeti višjo ceno. A temu ni tako! Zakaj? Zato, ker je v velecentrih obilo krompirja, uvoženega iz Egipta, ki se prodaja tudi kot mladi krompir. Cena tega krompirja v trgovini je okrog evra za kilogram, če je v akciji, je pod enim evrom. Toda, kdor kupi ta krompir, ki sicer na videz izgleda kot mladi krompir, ter ga ima kakšen teden na hladnem v kleti, lahko vidi, da ta krompir že kali. Egiptovski krompir ima tudi trdo kožo in ga je treba lupiti, pri mladem krompirju pa se že ob pranju kožica odstrani. Glede razlike med našim mladim krompirjem in uvoženim smo se pogovarjali tudi s poznavalci in strokovnjaki, ki so nam povedali, da je krompir iz Egipta že "star", in ne mladi. V Egiptu ga pridelujejo v času naše zime, ker je poleti pri njih prevroče, zgodnje sorte pa potrebujejo dva do tri mesece do izkopa. Zato ta krompir, pripeljan z ladjo, iz katere ga od uvoznika kupujejo tisti, ki ga pakirajo, konec maja oz. junija ni več mlad. A potrošniki tega ne vedo in ga kupujejo. S tem je egiptovski krompir huda konkurenca domačemu, veletrgovci pa zaradi navedenega pravzaprav glede mladega krompirja zavajajo kupce.

Wed, 3. Jun 2020 at 12:09

268 ogledov

Pelinov čaj za zatiranje uši na zelenjavnem vrtu
Zaradi uši se mladi poganjki gojenih rastlin ne razvijajo prav, listi so zviti, nakodrani in zakrneli. In ker uši oddajajo mano, le-ta privablja mravlje. Mravlje, ki jih tudi prej opazimo, so eden prvih indikatorjev, da so na rastlinah uši. Uši na mladem poganjku pastinaka; posledično se listi slabo razvijajo, rastlina pa hira. Pridelovalci zelenjave na svojih vrtovih ne želimo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, saj pridelke že od zgodnje pomladi tudi dnevno uporabljamo v prehrani. Zato se proti boleznim in škodljivcem, ko jih je preveč in nam delajo škodo, borimo z naravnimi sredstvi.  Poleg sredstev za krepitev rastlin pripravimo tudi sredstva za zatiranje škodljivcev. Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje za pridelavo zelenjave, se populacije listnih uši uspešno zmanjšuje s pelinovim čajem.  Čaj iz svežega pelina je primeren za zatiranje listnih uši. Pest svežega pelina nasekljamo in ga prelijemo z litrom vrele vode. To pustimo stati 15 minut, nato pa čaj precedimo. Ko se ohladi, z njim pošpricamo rastline, na katerih so se razmnožile uši. Postopek po dveh do treh dneh ponovimo. Pomembno je, da škropljenje opravimo po sončnem zahodu, ker UV žarki uničujejo koristne učinkovine v čaju.

Mon, 1. Jun 2020 at 07:42

307 ogledov

1. junij je svetovni dan mleka
Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2019 z rejo goved ukvarjalo okrog 30 tisoč kmetijskih gospodastev. Skupaj so redila približno 483.000 glav goved, od tega je bilo 100.830 krav molznic (skoraj 80 tisoč v A kontroli). Pika, Šeka, Liska Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika; tako je bilo namreč ime več kot 9.900 kravam. Tik za Pikami so bile Šeke (teh je bilo več kot 9.600), tem pa so sledile Liske (več kot 6.200). Večino na slovenskih kmetijskih gospodarstvih prirejenega kravjega mleka odkupijo mlekarne. V 2019 je bilo odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 405.000 ton ali 72 %. V prvih treh mesecih leta 2020 so ga, ker se je izvoz na italijanski trg (zaradi pandemije covida 19) zaprl, odkupile še več; v marcu 2020 je bil ta delež 78-odstoten. 164.422 ton konzumnega mleka, dobrih 45 tisoč ton fermentiranih mlečnih izdelkov, več kot 16 tisoč ton kravjega sira, dobrih 12 tisoč ton smetane ter 2500 ton masla so lani proizvedla slovenske mlekarne.  Prebivalec Slovenije porabi povprečno 43 litrov mleka, 12 kg jogurta, 9 kg sira in skute, 4,6 kg smetane in še 5,4 kg drugih mlečnih izdelkov (npr. mlečnih sladic, napitkov, pudingov).  

Sun, 31. May 2020 at 20:27

681 ogledov

Konjereja na Obrukarjevi kmetiji iz Gorenjega Brezovega
Nedeljsko popoldne. Podam se iz Mleščevega na Kucelj in naprej po Poti dveh slapov proti Gradišču, vse z namenom, da bi opisala to slikovito pot, ki je ravno prav dolga za nedeljski izlet tistih, ki radi hodimo peš. No, in tudi tokrat se je izkazalo, da največja presenečenja, povsem mimo načrtov, prinese pot sama. Tako se je na Gorenjem Brezovem mimo pripeljala dvovprega, na vozu pa je sedela druščina nasmejanih in nadvse zadovoljnih Obrukarjevih na čelu s Petrom Zajcem, ki je glava družine in gospodar kmetije ter že 12 let tudi predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora. Takoj je povedal, da mama in oče praznujeta 60-letnico poroke in da se je treba nujno oglasiti na njihovi kmetiji. Pri Obrukarjevih, kot se pri hiši reče po domače, pa je kaj videti. Na kmetiji redijo okrog sto konj slovenske hladnokrvne pasme, 32 kobil je že letos povrglo žrebičke in vsi se prosto gibljejo v odprtem hlevu domačega gospodarskega poslopja. Ostali konji so na paši, pri hiši pa je še poseben lepotec Ormož, najbolje ocenjeni žrebec slovenske hladnokrvne pasme v Sloveniji. Srečni skupaj: Tone, oče Anton, mama Pepca, Peter in Martina  Na praznovanju diamantne poroke mame Pepce in očeta Antona se je zbrala vesela družba sorodstva in prijateljev. Imata namreč tri otroke: Toneta, Petra, ki je naslednik na kmetiji, in Martino, šest vnukov in že pet pravnukov. Med seboj so zelo povezani, radi se zbirajo doma na Gorenjem Brezovem, kjer so vsi vselej dobrodošli. Gospodar Peter je priznani rejec konj, kot predsednik Društva prijateljev konj Višnja Gora pa tisti, ki zna pritegniti člane k izpeljavi vsakoletnega plana - tako v domačih krajih kot tudi z gostovanjem pri drugih društvih po Sloveniji. Prav zato ima to konjerejsko društvo največ članov med vsemi pri nas.  

Fri, 29. May 2020 at 12:16

511 ogledov

Na Kuharjevi kmetiji uživa 9-glava čreda škotskega goveda
Kdor se pelje od Grosupljega proti Višnji Gori po lokalni cesti, lahko na Blatu vidi, kako na paši uživa škotsko višavsko govedo. T. i. pastir ograjuje živali, da ne zaidejo na cesto, čredinke pa so razdeljene tako, da je krma ravno prav dozirana. Ob toplih dneh se škotsko govedo umika v senco, pod drevesa proti gozdu ali pod nadstrešek gospodarskega poslopja, zato jih je tudi fotografirati težko. No, ko so jim odprli čredinko z bujno pašo ravno ob cesti, pa se je bilo nujno ustaviti. Darja in Andrej Sojer, Kuharjeva iz Blata, imata manjšo ekološko kmetijo, 5 hektarjev in pol je zemlje. Oba sta zaposlena, a za zemljo in kmetijo ob službi vzorno skrbita. Pred leti sta redila bike pitance, a sta vse težje sprejemala dejstvo, da je živina v hlevu na privezih. "Če bi poznali škotsko govedo, bi ga imeli že pred 20 leti, tako pa je pri hiši dobri dve leti," pravi Andrej, Darja pa dodaja: "Ko smo nekdaj dobili telička, smo z vso ljubeznijo skrbeli zanj in mu dajali celo čokolino, da je bil bolj krepak, zato je bilo toliko težje, ko ga je bilo treba v hlevu privezati." Škotsko govedo je lahko vse leto zunaj "Prve štiri živali, tri krave in plemenskega bika, smo kupili na Strmcu pri Vojniku, aprila je bilo dve leti. Ob dogovoru za nakup nam je lastnik povedal, da je pri njih krava telila na snegu pri minus 20 stopinjah Celzija, pa ni bilo prav nič narobe. Živali te pasme se zunaj zares dobro počutijo. Sicer so po karakterju bolj plašne in se raje umikajo od ljudi, a mi se z njimi toliko ukvarjamo, da se takoj odzovejo, če jih pokličemo. Opažamo pa, da se bojijo konj, in če slišijo še oddaljen topot konjskih kopit, se takoj pomaknejo stran od ceste proti gozdu." Vse živali imajo svoja imena. Poleg novinca v čredi Bonija so še plemenski bik Lino, krave Silvika, Angelca in Luna, bikci Srečko, Pikec in Leo ter telička Čoka, ki čaka na prvo telitev. "Vseh devet glav škotskega goveda je večino časa na paši, pozimi pa dobijo seno. So povsem nezahtevne živali. Najraje imajo svežo travo na pašniku," pravi Andrej, ki se je na Blato priženil iz velike kmetije pri Ihanu. Kmečko delo ga veseli, škotska pasma govedi pa še posebej. Skupaj smo opazovali, kako se bo desetdnevni teliček Boni naučil slediti materi v čredinko, ne da bi ga oplazil električni pastir. Odrasla živina je vztrajno mulila travo na novi čredinki, ko pa je krava dvignila glavo in zamukala, je teliček takoj vedel, v katero smer mora. Škotsko govedo na paši je poseben magnet za mimoidoče. Mnogi se ustavljajo in povprašujejo, kakšne so možnosti za nakup kakšne živali ali mesa. "Zaenkrat imamo vse za svoje potrebe," pove Darja. Škotsko višavsko govedo je znano po tem, da ima prvinski naravni videz z dolgo gosto rjavo dlako (rjavordeča, črnkasta, rjava, svetlo rjava in odtenki do opečnate) in z dolgimi rogovi. Dlaka je dvoplastna iz puhaste podlanke in debele nadlanke. Lahko je ravna ali pa kodrasta. To govedo je znano po  umirjenem karakterju, krave pa imajo zelo močan materinski nagon. Teleta ob skotitvi tehtajo okrog 25 kg. 

Thu, 28. May 2020 at 08:26

567 ogledov

Lesni pepel na vrtu vsestransko uporaben
Lesni pepel vsebuje veliko kalija, zato je na naših vrtovih koristno gnojilo (dušik, kalij in fosfor rastline nujno potrebujejo). Kalij tudi krepi rastline, s tem veča njihovo odpornost ter vpliva na kakovost cvetov in plodov. Veliko, kar 30 % kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa. V lesnem pepelu pa ni dušika. Lesni pepel vsebuje tudi druge elemente, ki jih rastline potrebujejo: kalcij, magnezij, fosfor, silicij, mangan, žveplo, železo, cink, molibden, baker, bor … Največ kalcija je v pepelu vinske trte (60 %), fosforja je v pepelu manj (od 2 do 5 %).  Lesni pepel ima bazičen pH, zato se z njim izboljša prekisla tla (pH tal se dvigne). Pepel zakisana tla izboljša vsaj tako kot apnenje, če ne še bolje. Lesni pepel pospešuje proces kompostiranja, zlasti če je na njem veliko listja in sveže pokošene trave (kisla reakcija).  Pastinak spada med korenovke, ki so velike porabnice kalija. Na zelenjavnem vrtu so največji porabniki kalija kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), korenovke (korenje, pastinak) in plodovke (paradižnik, jajčevci, kumare). Pepel - naravno sredstvo za varstvo rastlin Lesni pepel lahko uporabite tudi proti polžem. Ker se pepel nanje prilepi, jim ovira gibanje. Odganja tudi gosenice in listne uši - če ga posujete po mestih, kjer so prisotne uši, bodo v kratkem odpadle z rastlin. Pepel ovira razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnilobo, zato ga lahko potresete okoli rastlin. Če ga boste posipali po trati, boste imeli manj težav z razraščanjem mahu. Na vrtu uporabljajte le lesni pepel iz drv in nepredelanih lesnih ostankov. V obdelanem in odpadnem lesu so tudi škodljive snovi.
Teme
gozdarstvo nemčija bavarska Logar les

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gozdarstvo na Bavarskem