Gozdarstvo na Bavarskem
Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev (približno 23 % več kot zavzema celotna Slovenije). Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 09:27

Odpri galerijo

V času koronavirusa smo informacije pridobivali zgolj preko telefona ali spleta. Tevž Tavčar, direktor Kmečkega glasa, je poklical na Bavarsko Huberta Drosteja, dipl. ing. gozdarstva in vodjo območne enote deželnih gozdov Bavarske v Zusmarshausnu. Gospod je široko razgledan in ima veliko znanja na področju gozdarstva in ekologije, zelo dobro pa pozna tudi Slovenijo, saj je pred več kot tridesetimi leti na svetovnem gozdarskem simpoziju v Ljubljani spoznal svoj bodočo ženo Jano.

Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev, kar v naravi predstavlja približno 23 % več kot zavzema celotna površina Slovenije. Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 36,9 % celotne površine. Privatnih gozdov je 55,7 %, deželnih – državnih je 29,8 %, občinskih gozdov pa je 14,5 %. 

Zaradi ugodnih rastiščnih pogojev lahko precej del v gozdu opravijo z modernimi gozdarskimi stroji - »harvesterji«. Cena takega podiranja smreke z dostavo do gozdne ceste znaša 15 – 16 €/m³.

Gospodarjenje z gozdovi je tako razdeljeno na segment državnih in privatnih gozdov. Na področju gozdarstva so leta 2005 izpeljali pomembno reorganizacijo vodenja.

Za državne – deželne gozdove skrbi gospodarska družba Deželnih gozdov Bavarske, ki ima skupaj v lasti 775.000 hektarjev. Družba je po svoji organizaciji zelo podobna delniški družbi, od prave delniške družbe jo praktično loči le to, da je z zakonom zaščitena in se je ne sme prodati! Predsednik njenega nazornega sveta je po službeni in politični dolžnosti vedno bavarski minister za kmetijstvo. Njeno delo je razdeljeno na posamezne okraje in enega takih okrajev nam je predstavil vodja Hubert Droste.

Gozdarski okraj v Zusmarshausnu obsega 14.000 hektarjev, gozdovi se razprostirajo po gričevnatem svetu na nadmorski višini med 500 in 620 metrov. Po besedah vodje so gozdovi in njihovo rastišče več kot odlični, tako da spada ta enota med najboljše na Bavarskem. Trenutna povprečna lesna zaloga v vseh gozdovih znaša malo pod 400 m³, je pa bila pred leti, pred žledolomom, tudi že 500 m³ na hektar. Ocenjen letni prirast znaša 14 m³ na hektar.

V osnovi je celotno rastišče zavzemala bukev, potem pa so z leti pogozdili smreko. Zdaj menijo, da je delež smreke previsok, želijo jo zmanjšati pod 50 % in povečati delež jelke, duglazije in listavcev. Smreka se je, tako kot v Sloveniji, izkazala za preobčutljivo na vremenske ujme in preveč izpostavljeno lubadarju. Želijo tudi zmanjšati delež monokulturnih zasajenih gozdov in povečati delež mešanih gozdov. Drevesa so v času podiranja visoka med 25 in 40 metrov.

Letni etat: 160.000 do 170.000 m³ lesa

Zaposlenih imajo 60 delavcev, od katerih je 10 logarjev inženirjev, ki vsak skrbijo za približno 1.400 hektarjev. Za delo v gozdu imajo 30-člansko operativno ekipo, ki uspe podreti 35.000 m³, preostanek 120.000 m³ pa podrejo pogodbeni izvajalci, ki istočasno izvedejo dostavo hlodovine do gozdnih poti in cest.

Droste je tudi zelo ponosen na rekordno leto (kakšnih deset let nazaj), ko so imeli 15 milijonov € prometa, stroškov pa le 8 milijonov, tako da je znašal letni finančni dobiček kar 7 milijonov €.

Razmere po vremenskih ujmah so rezultate v naslednjih letih znižale, so pa zaradi odličnih naravnih danosti še vedno daleč nad povprečjem. 

Samostojno uspejo prodati le 20 % lesa z direktnimi kontakti z žagami, preostalih 80 % pa prodajo preko medregionalnih trgovskih navez.

Ker so gozdovi, s katerimi gospodarijo, v državni lasti, niso upravičeni do subvencij. Delno kritje stroškov dobijo za vzdrževanje sprehajalnih poti ali če del gozdne površine namenijo za naravni biotop.

Lovstvo

Zakon o lovstvu na Bavarskem določa, da je do lastne lovske pravice upravičen lastnik, ki ima več kot 81,5 hektarja gozda, pri čemer morajo biti vse površine v enem kosu. Lastniki manjših površin se lahko med seboj povezujejo, tako da skupaj »zložijo« zakonsko zahtevano površino in dobijo lovsko pravico. Državni - deželni gozdovi lahko svoje površine z lovsko pravico oddajo v najem. V našem primeru imajo oddanih le 5 % lovnih površin. Zakaj? Ker želijo tudi sami nadzorovati škodo v gozdovih, ki jo povzroča divjad, predvsem poškodbe sadik in mladih dreves.

V glavnem lovijo srnjad in divje prašiče, letno ustrelijo 1.500 srnjadi in 400 do 600 divjih svinj. Pri divjih svinjah je obvezen test na trihin in na vsebnost radioaktivnih snovi. 20 do 40 % ulovljenih divjih prašičev se ne sme prodati, ker meritve radioaktivne vsebnosti presegajo 600 Bq/kg. Uplenjeno in testirano divjad prodajo trgovcu z divjačino. Pogodbeno je določeno, da trgovec  odkupi okrog 50 % ulovljene divjadi, drugo polovico pa prodajo fizičnim osebam. Divjačino prodajajo v koži. Po mnenju Drosta je cena mesa divjega prašiča prenizka, saj znaša le 0,5€/kg.

Odstrel, posebej srnjadi, se na Bavarskem določa na osnovi zakona iz leta 1986, po katerem se vsaka tri leta izvede sistematični popis ter na osnovi teh podatkov določi višino odstrela srnjadi za naslednja tri leta.

Kje gredo lahko lovci na lov? 

V osnovi imajo lovci, ki imajo opravljen lovski izpit in posedujejo orožje z orožnim listom, dve možnosti. Lahko lovijo v državnih gozdovih, kjer plačajo letno članarino okrog 700 evrov in se držijo letnega plana odstrela. Uplenjena divjad ostaja v lasti države, lahko pa jo odkupijo po ugodni ceni. Zahtevnejši lovci pa lahko vzamejo v najem lovski revir, kjer se prav tako držijo letnega plana odstrela, le da je v tem primeru uplenjena divjad njihova last. Strošek najema lovišča znaša 10 do 30 evrov po hektarju (ta strošek je po pravilu višji pri manjših loviščih).

Zasebni gozdovi

Zasebnih je več kot polovica vseh gozdov. V celotni Nemčiji je več kot 2 milijona zasebnih lastnikov, katerih povprečna velikost gozda ne presega 3 hektarje.

Nemška statistika opredeljuje lastništvo do 20 ha gozda kot majhno, nad 1000 ha pa kot veliko.

Zakon o gozdovih je na Bavarskem zelo liberalen in pravi, da je potrebno z gozdom skrbno gospodariti. Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja. Tega si lastniki manjših površin ne morejo privoščiti. V kolikor majhni lastniki potrebujejo strokovno pomoč pri gospodarjenju z gozdom, se lahko obrnejo na državno gozdarsko službo, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Celotna strokovna pomoč je brezplačna. Privatni lastniki so lahko deležni tudi različnih državnih subvencij, na primer pri spravilu lesa zaradi lubadarja ali vetroloma ali za pomoč in svetovanje pri sajenju. Če se lastnik odloči za tako imenovani »klimatski gozd« (sajenje klimatsko odpornejši vrst dreves), in ne samo smreke, lahko dobi podporo do 5 € za sadiko.

Cilj takšnega gospodarjenja je tudi ohranitev naravnega bogastva za naše potomce.

Nemška politika se že vrsto let zaveda, da majhni lastniki nimajo interesa za aktivno delo v gozdu. Zelo veliko lastnikov živi v mestih in niti ne vedo prav dobro, kje ležijo njihovi gozdovi. Večino premoženja so ti lastniki podedovali in nimajo interesa, da bi gozd prodali. Država je pred leti že aktivno posegla na področje upravljanja z gozdovi majhnih lastnikov s subvencijsko politiko. Z direktno finančno pomočjo je pomagala pri ustanavljanju gozdarskih privatnih združenj in na tak način lahko več manjših lastnikov s skupnim gospodarjenjem pride do boljših pogojev pri spravilu lesa in upravljanju. Gozdovi so oskrbovani, opravlja se gojitvena dela, na koncu pa lastnik od prodanega lesa tudi nekaj zasluži.

V Sloveniji je lastniška struktura podobna kot na Bavarskem. Moda bi morala naša država pomisliti na podobne ukrepe, kot so jih izpeljali v Nemčiji. V bodoče je pričakovati, da bo tudi pri nas vedno manj delovno in strojno usposobljenih lastnikov gozdov.

Nemci so spoznali, da politika maksimalnih hektarskih donosov ne more biti več edino vodilo pri gospodarjenju z gozdovi. Vedno več pozornosti posvečajo ekologiji in biotski pestrosti. Monokulture so se pri spremenjeni klimi in naravnih nesrečah pokazale za bolj ranljive kot biotsko pestra rastišča. Kar pa nas lahko pri njih vedno znova navduši, je pristop, organizacija in takojšnja izpeljava sprememb.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Sep 2020 at 08:17

164 ogledov

Obilen pridelek na cepljenem paradižniku
Zadnja leta na svoj vrt vedno posadim tri sadike cepljenega paradižnika: eno v tipu volovskega srca, eno sadiko češnjevega paradižnika, za paradižnikove omakce pa v tipu pelatov. Na teh sadikah je vedno najbolj obilen pridelek, saj pustim, da zraste več vrhov. Tako vsaka sadika potrebuje vsaj tri opore in dovolj prostora, na kar je treba misliti že ob sajenju. Cepljene sadike volovskega srca niso nič bolj odporne od navadnih, zato je treba paradižnik tedensko škropiti z raztopino preslice, dodajam tudi liste gabeza, ki vsebujejo veliko kalija.  Ostale sadike in hibridi so na paradižnikovo plesen bolj odporni. Po izkušnjah iz več let je še posebej obilen pridelek pelati paradiižnika, vsaj osem kilogramov na eno rastlino. Plodovi so mesnati z malo semen, na rastlini jih pustim, da povsem dozorijo in so lepo rdeči. Iz tega pridelka kuham paradižnikove omakce.

Thu, 17. Sep 2020 at 15:08

149 ogledov

Bavarski kivi
Ljubiteljski sadjarji imamo pogosto na svojem vrtu pergolo, največkrat s trto, a tudi kivi (aktinidija) ni prav redek.  Poznamo dve vrsti kivija: že dolgo poznan je debeloplodni kivi rjave barve z dlačicami, vse bolj pa je na obhišnicah razširjen tudi bavarski kivi, katerega plodovi so drobni, običajno zelene barve in brez dlačic. Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev in vzdržijo temperature do minus 30 stopinj Celzija ter rastejo do nadmorske višine 700 metrov. Primerna vzgoja je na pergolah ali kot zelena ograja.        Bavarski kivi se vse bolj uveljavljajo v ekoloških nasadih, saj skoraj nima bolezni, povprečen donos na sadiko pa je 15 kilogramov. Plodove obiramo od druge polovice avgusta do oktobra.  Različnost okusov in tudi barv to sadno vrsto uvršča med vse bolj zaželeno sadje. V nekaterih državah Evropske unije imajo posajene tudi intenzivne nasade s pridelki za prodajo. Drobnoplodni kivi ima veliko vitamina C, zato že 150 g plodov zadosti dnevni potrebi po tem vitaminu. Zreli plodovi vsebujejo več sladkorja, kalcija in kalcija, vlaknin, pektina in suhe snovi kot debeloplodni kivi.

Wed, 16. Sep 2020 at 12:59

234 ogledov

Znani vsi kandidati za volitve KGZS
Prejšnji teden je bilo zaključeno zbiranje kandidatur oziroma kandidatnih list za volitve v organe KGZS. Kdaj so volitve V skupini pravnih oseb bodo v sredo, 30. septembra 2020, od 9. do 17. ure svoj glas v imenu pravne osebe – članice oddali njihovi pooblaščeni predstavniki – elektorji. Volilni upravičenci (člani KGZS z volilno pravico v skupini fizičnih oseb) bodo svoj glas lahko oddali v nedeljo, 4. oktobra 2020, od 7. do 19. ure na volišču, za katerega bodo dobili vabilo, ali na predčasnem glasovanju 30. septembra od 9. do 17. ure na sedežu volilne komisije volilne enote. Kako se voli V skupini fizičnih oseb se v volilnih enotah, kjer se voli enega ali dva kandidata, voli po večinskem sistemu. Na glasovnici se obkroži ime in priimek kandidata (VE Koper, Kočevje, Postojna in Maribor). V volilnih enotah, kjer se voli tri ali več kandidatov, se voli po proporcionalnem sistemu. Na glasovnici se obkroži ime liste. Kje se voli Volilne komisije trinajstih volilnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na svojih sejah v skladu z zakonom določile volišča za volitve v svet KGZS in svete območnih enot KGZS. Celoten seznam volišč je na voljo na spletni strani www.kgzs.si/volitve-2020, bo pa volišče napisano tudi na vabilu, ki ga boste prejeli na dom.

Wed, 16. Sep 2020 at 12:50

186 ogledov

Sredstva za OMD bo treba povečati
Na seji Strokovnega odbora za gorsko-višinska območja, OMD za pridelavo in agrarne skupnosti, so člani odbora, vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)obravnavali predloge projektov, financiranih iz mehanizma za okrevanje, potek priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 ter predloge za oblikovanje ukrepov nove SKP na področju ohranjanja kmetovanja na hribovskih kmetijah. Za izvajanje mehanizma za okrevanje so na MKGP pristopili k zbiranju projektnih predlogov in k temu povabili tudi socialne partnerje, kjer je sodelovala tudi KGZS. Vsi projekti morajo naslavljati okrevanje po krizi COVID-19. Izpostavljeno je bilo, da je v obstoječih programih prešibko zastopana živinoreja, predvsem govedoreja. Na MKGP so že pripravili prvi nabor ukrepov, ki bi se financirali v okviru tega instrumenta na področju kmetijstva. V drugem programu »Next generation«, ki je namenjen razvoju podeželja, naj bi bilo za kmetijstvo namenjenih 75 milijonov €, skozi mehanizem za okrevanje in odpornost pa bo skozi nacionalni program na razpolago 1,6 milijarde €. Na KGZS so takoj po sprejetem finančnem dogovoru na ravni EU pripravili nabor vsebin, ki odgovarjajo na ključne izzive. KGZS želi, da se podprejo naložbe, ki jih trenutno s programom razvoja podeželja ne moremo podpreti. Člani SO so opozorili na problem razpisnih pogojev, ki jih velikokrat male kmetije ne morejo izpolnjevati. Opozorjeno je bilo, da se ne sme izpustiti drobnice ter naložb v gorsko mehanizacijo, ki bi spodbudila mlade, da bodo pripravljeni ostati na kmetijah. Člani SO so podprli nabor predlogov KGZS, da se prednostno podpre dobrobit živali za vse živalske vrste, ekološko kmetovanje, infrastrukturo na podeželju (vodovod, ceste, kanalizacija, …) ter specialno mehanizacijo za težke obdelovalne pogoje.   Strateški načrt bodoče SKP Pri obravnavi poteka priprave Strateškega načrta bodoče SKP so predstavniki MKGP člane odbora seznanili, da bo Slovenija za kmetijstvo v novem programskem obdobju prejela 1,8 milijarde €. Zaradi COVID-19 je komisija odobrila tudi nov ukrep, in sicer nadomestilo izpada dohodka kmetijam zaradi začasnega zaprtja javnih ustanov (šole, vrtci, bolnice, …). Za ta namen je predvidenih 3,5 milijona €. Usmeritev priprave Strateškega načrta je začrtal dokument »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Na MKGP analizirajo, kaj bi prinesla morebitna ukinitev plačilnih pravic v okviru neposrednih plačil, proizvodno vezana plačila pa se lahko načrtujejo le za sektorje v težavah. Nujna preverba izvajanja in kontrol ekološkega kmetovanja Glede na opravljeno razpravo člani SO zahtevajo, da se sredstva za OMD območja v novem programskem obdobju povečajo (povečanje je nujno, tudi zaradi predvidene ukinitve plačil za kmetije na območjih z naravnimi omejitvami (PONO)). Treba je pregledati in prevetriti slovenske pogoje izvajanja in kontrol ekološkega kmetovanja, ki ne smejo biti zahtevnejši od drugih držav EU. Odbor predlaga MKGP, da poišče načine, da mlade zadržijo na hribovskih kmetijah.

Tue, 15. Sep 2020 at 13:59

416 ogledov

Na šrangi preizkus spretnosti pri kmečkih opravilih
Tradicije, da fantje ne pustijo kar tako dekleta iz vasi, se držijo tudi v Želimljah. V zaselku Skopačnik so ženina Mitjo, ki je prišel po nevesto Natašo, dodobra preizkusili. Prva naloga je bila klepanje kose. Zven kladiva, ki je ostril koso, je bilo nekdaj slišati vsako jutro že zarana, na travnikih pa so imeli kosci za brušenje kose še oslo. Danes to delo spada bolj med ohranjanje starih običajev, ki pa ga mora znati kmečki fant, če pride po nevesto k Travnovim. S sklepano koso se je moral izkazati tudi pri košnji.  Če je ženin mizar, sledijo mizarska dela: narediti je treba stolček, ki zdrži težo dveh, s staro ročno žago prežagati hlod, za piko na i pa je zabijanje žeblja s kladivom, ki ima konico malo debelejšo od šivanke. Kot so povedali vaški fantje, se je ženin dobro odrezal, žal pa vse to ni bilo dovolj, da bi dobil nevesto. Zanjo je bilo treba poravnati še "kupnino", ki seveda za "fejst" punco nikakor ni nizka :).

Tue, 15. Sep 2020 at 13:26

150 ogledov

Sorte ozimnih žit za jesensko setev
Uspešnost pridelovanja katerekoli poljščine je v veliki meri odvisna od uporabe semena preizkušenih in rastnim razmeram prilagojenih sort. S pravilnim izborom sort pridejo do izraza tudi vplivi drugih agrotehničnih ukrepov, kot so dobra in pravočasna priprava njive za setev, pravilna in pravočasna setev, varstvo posevkov pred pleveli, boleznimi in škodljivci ter gnojenja. Seznam sort ozimnih žit, ki temelji na rezultatih sortnih poskusov in izkušenjah pri pridelovanju, je pripravil Andrej Zemljič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Potencial za višino pridelka Potencial za višino in kakovost pridelka je pri vseh sortah genetsko pogojen. Od dejavnikov okolja imajo zelo velik vpliv tip tal, količina in razporeditev padavin ter dosledno izvedeni agrotehnični ukrepi, med katerimi so najpomembnejši pravilna in pravočasna izvedba setve, varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci in uravnoteženo gnojenje, predvsem z dušikom. Genetski potencial novejših sort pšenice, ječmena in tritikale je do 10 t/ha in več, vendar ga zaradi naravnih razmer pri nas, kljub korektno izvedenim agrotehničnim ukrepom, izkoristimo največ do 70 %. Zelo opazen je žlahtniteljski napredek pri rži z uvedbo hibridov. V sortnih poskusih, ki smo jih izvajali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v različnih pridelovalnih območjih po državi, hibridne sorte rži po višini pridelka ne zaostajajo veliko za najbolj rodnimi sortami pšenice. Odpornost proti boleznim Pri izboru sort je zelo pomembna odpornost proti boleznim. Popolnoma odpornih sort proti boleznim, ki bi pocenile in poenostavile pridelovanje žita in prispevale k varovanju zdravega okolja, ker uporaba fitofarmacevtskih sredstev ne bi bila potrebna, žal še nimamo, med sortami pa obstajajo sorazmerno velike razlike glede odpornosti. V naših rastnih razmerah največjo gospodarsko škodo povzročajo pšenična listna pegavost, rjavenje pšeničnih plev, ječmenova progavost, ramularijska pegavost ječmena, ječmenova mrežasta pegavost ter rženi (ječmenov) listni ožig. Posebno nevarne so tudi fuzarioze klasa žit. Poleg tega, da znižajo pridelek in kakovost zrnja, proizvajajo strupe (toksine), ki lahko resno ogrožajo zdravje ljudi in živali. Odpornost proti poleganju Na poleganje lahko poleg sorte vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so: pregosta setev, neuravnoteženo gnojenje z dušikom, neurja in različne bolezni. Poleganje zmanjša pridelek, poslabša kakovost (ob tehnološki zrelosti pšenice se zaradi polega in večje prisotnosti vlage v zrnju zniža padajoče število) in močno ovira spravilo ter pospešuje razvoj različnih bolezni. Proti poleganju so praviloma bolj odporne sorte z nižjo slamo, čeprav so odporne tudi nekatere sorte z višjo slamo. Do poleganja posevkov pride: -          zaradi pregoste setve in prekomernega gnojenja z dušikom. V gostih in bujnih posevkih je osvetljenost rastlin manjša. Zaradi pomanjkanja svetlobe spodnji internodiji etiolirajo in se podaljšajo, s tem pa rastline postanejo bolj občutljive za polegaje; -          zaradi neurij in toče; -          zaradi dolgotrajnega deževja v kasnejših fazah razvoja; -          zaradi glivičnih bolezni (fuzarium) in bolezni, ki napadajo spodnje internodije rastlin (črna žitna noga, lomljivost žitnih bili). Odpornost proti suši Vsa strna žita imajo sorazmerno visoke potrebe po vodi. Na sušo je najbolj odporen ječmen, sledijo mu rž, tritikala in pšenica, na pomanjkanje vode pa je najbolj občutljiv oves. Potrebe ozimnih žit po vodi od setve do vstopa v zimo so relativno majhne in tudi suša se pri nas v tem obdobju pojavi zelo redko. Na jesensko sušo sta najbolj občutljiva rž in ječmen, ker pretežno razraščata v tem obdobju. Največje potrebe po vodi imajo žita v obdobju od kolenčenja do klasenja, ko je prirast suhe snovi največji. Zaradi suše v tem obdobju je lahko izpad pridelka tudi do 80 %. Pri nas suša pogosto nastopi ob klasenju, še pogosteje pa v obdobju nalivanja zrnja. Zaradi navedenih dejstev je to obdobje v naših rastnih razmerah najbolj kritično za pridelovanje žit. Običajno sušo spremljajo tudi visoke temperature, suh veter in nizka relativna zračna vlaga. Takšne razmere v času cvetenja vplivajo na slabšo oplodnjo in propad cvetov, v obdobju nalivanja pa je moteno premeščanje asimilatov iz listov in drugih delov rastlin v zrnje. Posledica tega je prisilno dozorevanje, predčasno odmiranje rastlin in drobno zrnje, kar se odrazi v nizkem pridelku in slabši kakovosti zrnja, predvsem hektolitrski masi. Zaenkrat izrazito odpornih sort proti suši ni, čeprav so napori žlahtniteljev usmerjeni tudi v vzgojo sort, ki bi bile prilagojene na vremenske strese, kot je suša in visoke temperature. Vpliv suše lahko v precejšni meri omilimo s pravilnim izborom vrst in sort. Na sušo je med strnimi žiti najbolj odporen ječmen. Zelo racionalno porablja vodo, ima hitro dinamiko rasti in razvoja in praviloma dozori pred nastopom suše. Predvsem na lahkih tleh je pridelovanje ječmena zanesljivejše, kot pridelovanje tritikale, pšenice ali ovsa. Na lahkih tleh dobro uspeva tudi rž, ker ima dobro razvite korenine in zaradi tega dobro kljubuje suši. Pridelovanje pšenice in tritikale na lahkih tleh ni priporočljivo. Če smo zaradi katerega koli razloga primorani pridelovati pšenico na takšnih tleh, za setev izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ker imajo več možnosti, da se ognejo suši. Praviloma pa pšenico in tritikalo pridelujemo na globljih tleh, ki imajo večjo sposobnost za zadrževanje vode. Tudi na takšnih tleh je v primeru suše priporočljivo pridelovati sorte s krajšo rastno dobo. Pomen uradno potrjenega (certificiranega) semena Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega oziroma uradno potrjenega semena. Pridelovanje in dodelovanje takega semena je pod uradno kontrolo in zagotavlja pridelovalcem sortno pristnost in čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kalivost, odsotnost semena plevelov in drugih primesi. Uradno potrjeno seme omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov. Takšni posevki bolje kljubujejo neugodnim vremenskim razmeram preko cele rastne dobe. V Sloveniji v zadnjih letih pada uporaba uradno potrjenega semena. Znano je, da se z uporabo lastnega pridelka zrnja za setev pridelki v poprečju zmanjšajo za 3 do 16 %. Vzroki za to so neustrezna kalivost, neizenačeno in drobno zrnje, neustrezno zdravstveno stanje in prisotnost plevelov in drugih primesi. Kakovost pšenice Kakovost pridelka je pomembna pri vseh žitih, vendar se ji posveča največ pozornosti pri pšenici, ker je od nje odvisna cena pri odkupu. Kakovost pšenice določajo številni parametri. Pri odkupu upoštevajo le nekatere od njih, in sicer vsebnost beljakovin, sedimentacijsko vrednost, število padanja in hektolitrsko maso. Na osnovi teh parametrov kakovost pšenice pri odkupu razvrščajo v kakovostne razrede A, B1, B2 in C. Minimalne vrednosti kakovostnih parametrov za razvrščanje pšenice v razrede so navedene v preglednici 1. Ta razvrstitev velja od letošnjega leta, ki je bila dogovorjena s strani pridelovalcev in odkupovalcev. Beljakovine Količina beljakovin v zrnju znatno niha in se giblje od 8 do 16 %, odvisno od genetskih lastnosti sorte, klimatskih in talnih dejavnikov ter agrotehničnih ukrepov. Klimatski dejavniki v posameznih pridelovalnih območjih in letih znatno vplivajo na vsebnost beljakovin. V letih z zadostnimi količinami padavin med celotno rastno dobo je vsebnost beljakovin manjša kot v sušnih razmerah. Beljakovine se v zrnju najbolj intenzivno nalagajo v začetku voščene zrelosti, proti koncu voščene zrelosti pa je nalaganje bistveno manjše v primerjavi s škrobom. Če je nalivanje zrnja zaradi vročinskega udara prekinjeno, pride do prisilnega dozorevanja in dobimo drobno in izpito zrnje. Ker pa se beljakovine hitreje nalagajo kot škrob, je koncentracija beljakovin v zrnju večja. Če pa je od začetka pa do polne zrelosti zmerno toplo vreme in je vlaga v tleh zadostna, se v zrnju povečuje delež škroba, odstotek beljakovin pa pada. Na splošno velja, da pšenica iz sušnih območij vsebuje več beljakovin kot pšenica iz vlažnejših območij. Na količino beljakovin pa poleg vremenskih dejavnikov vplivajo tudi različni agrotehnični ukrepi, predvsem gnojenje z dušikom. Na višino pridelka najbolj vplivata prvo in drugo dognojevanje, medtem ko dognojevanje tik pred klasenjem ali takoj po njem povečuje predvsem vsebnost beljakovin. Praviloma je vsebnost beljakovin pri bolj rodnih sortah nižja v primerjavi z manj rodnimi sortami. Sedimentacijska vrednost Sedimentacijska vrednost nam pove, kakšna je kakovost beljakovin. Čim višja je vrednost, večja je vsebnost kakovostnih beljakovin, in je v pozitivni povezavi s prostornino kruha. Sedimentacijska vrednost je mnogo bolj odvisna od sorte kot pa vsebnost beljakovin. V kolikor ima sorta sposobnost za sintetiziranje kakovostnih beljakovin, se skladno z intenzivnim gnojenjem z dušikom povečuje tako vsebnost beljakovin kot sedimentacijska vrednost. Pri sortah, ki nimajo te sposobnosti, se z intenzivnejšim gnojenjem povečuje samo vsebnost beljakovin, medtem ko se sedimentacijska vrednost zelo malo poveča. Število padanja (Falling number) S to metodo se določa kakovost škroba oziroma aktivnost amilolitičnih encimov, ki določajo pekovske lastnosti moke. Optimalna vrednost števila padanja je 250 sekund (napaka metode je +/- 20 s). Pšenica, ki ima število padanja pod 180, ni primerna za peko. Število padanja je odvisno od sorte, vremenskih razmer v času dozorevanja, poleganja in gnojenja z dušikom. Pšenično zrnje je praviloma neposredno po žetvi slabo kalivo. Polno kalivost doseže po določenem obdobju, ko mine doba mirovanja (dormanca). Doba mirovanja zrnja je odvisna od sorte - zgodnejše sorte imajo krajšo dormanco oziroma vrednost padajočega števila se hitreje znižuje pri zgodnjih sortah in obratno, ter od vremenskih razmer v času dozorevanja. Na nizke vrednosti padajočega števila vplivajo prisilno dozorevanje in vlažno vreme, ko je pšenica že zrela. Pri poleglih rastlinah se spremeni mikroklima, poveča se vlažnost, ki pospeši razgradnjo škroba v zrnju. Tudi prekomerno gnojenje z dušikom lahko vpliva na manjše število padanja. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje zmanjšanja števila padanja je, da z žetvijo po tehnološki zrelosti pšenice ne odlašamo. Hektolitrska masa Kot že samo ime pove, je to masa enega hektolitra zrnja izraženega v kilogramih. Zaradi relativno hitrega in enostavnega postopka ugotavljanja služi v številnih državah kot eno od meril za določanje kakovosti zrnja. Hektolitrska masa je povezana z izplenom moke. Večja kot je hektolitrska masa, večji bo izplen moke pri mletju in obratno. Večjo hektolitrsko maso ima zrnje, ki je bolj kleno in ima gladko površino. Pridelek z dolgim, ozkim ter moknatim zrnjem in nagubano površino ima nižjo hektolitrsko maso. Pšenica ima hektolitrsko maso od 60 do 84 kg, krušne pšenice morajo imeti maso vsaj 76 kg. Opis sort ozimnih žit za setev v letu 2020/2021 Ponudba semena strnih žit je zelo široka. Posebno bogata je izbira semena sort pri ozimni pšenici in ječmenu. Opis sort smo pripravili v obliki preglednice, v kateri so navedene glavne lastnosti sort, ki so pomembne za pridelovanje. Kakovostni razredi pšenic so navedeni na osnovi parametrov, ki jih upoštevajo pri odkupu. Sorte so razdeljene v kakovostne skupine A, B1 in B2. Nekatere sorte so glede kakovosti opredeljene z dvema razredoma. Na primer, če je sorta označena z B2/B1, pomeni, da ta sorta dosega praviloma B2, ob ugodnih vremenskih razmerah pa B1 kakovostni razred. Sorte pšenice smo razdelili v tri skupine glede na to, ali jih priporočamo za pridelovanje na plitvih tleh, srednje globokih ali globokih tleh. S to razdelitvijo smo želeli pridelovalcem olajšati izbor sort glede na razpoložljiva tla. Preglednica z izborom sort in glavnimi lastnostmi je v 38. številki Kmečkega glasa (16. 9. 2020). Nadaljnje informacije so na voljo tudi pri avtorju prispevka, svetovalni službi in zastopnikih sort.
Teme
gozdarstvo nemčija bavarska Logar les

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gozdarstvo na Bavarskem