Gozdarstvo na Bavarskem
Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev (približno 23 % več kot zavzema celotna Slovenije). Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 13. maj 2020 ob 09:27

Odpri galerijo

V času koronavirusa smo informacije pridobivali zgolj preko telefona ali spleta. Tevž Tavčar, direktor Kmečkega glasa, je poklical na Bavarsko Huberta Drosteja, dipl. ing. gozdarstva in vodjo območne enote deželnih gozdov Bavarske v Zusmarshausnu. Gospod je široko razgledan in ima veliko znanja na področju gozdarstva in ekologije, zelo dobro pa pozna tudi Slovenijo, saj je pred več kot tridesetimi leti na svetovnem gozdarskem simpoziju v Ljubljani spoznal svoj bodočo ženo Jano.

Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 2,6 milijona hektarjev, kar v naravi predstavlja približno 23 % več kot zavzema celotna površina Slovenije. Gozdovi na Bavarskem pokrivajo 36,9 % celotne površine. Privatnih gozdov je 55,7 %, deželnih – državnih je 29,8 %, občinskih gozdov pa je 14,5 %. 

Zaradi ugodnih rastiščnih pogojev lahko precej del v gozdu opravijo z modernimi gozdarskimi stroji - »harvesterji«. Cena takega podiranja smreke z dostavo do gozdne ceste znaša 15 – 16 €/m³.

Gospodarjenje z gozdovi je tako razdeljeno na segment državnih in privatnih gozdov. Na področju gozdarstva so leta 2005 izpeljali pomembno reorganizacijo vodenja.

Za državne – deželne gozdove skrbi gospodarska družba Deželnih gozdov Bavarske, ki ima skupaj v lasti 775.000 hektarjev. Družba je po svoji organizaciji zelo podobna delniški družbi, od prave delniške družbe jo praktično loči le to, da je z zakonom zaščitena in se je ne sme prodati! Predsednik njenega nazornega sveta je po službeni in politični dolžnosti vedno bavarski minister za kmetijstvo. Njeno delo je razdeljeno na posamezne okraje in enega takih okrajev nam je predstavil vodja Hubert Droste.

Gozdarski okraj v Zusmarshausnu obsega 14.000 hektarjev, gozdovi se razprostirajo po gričevnatem svetu na nadmorski višini med 500 in 620 metrov. Po besedah vodje so gozdovi in njihovo rastišče več kot odlični, tako da spada ta enota med najboljše na Bavarskem. Trenutna povprečna lesna zaloga v vseh gozdovih znaša malo pod 400 m³, je pa bila pred leti, pred žledolomom, tudi že 500 m³ na hektar. Ocenjen letni prirast znaša 14 m³ na hektar.

V osnovi je celotno rastišče zavzemala bukev, potem pa so z leti pogozdili smreko. Zdaj menijo, da je delež smreke previsok, želijo jo zmanjšati pod 50 % in povečati delež jelke, duglazije in listavcev. Smreka se je, tako kot v Sloveniji, izkazala za preobčutljivo na vremenske ujme in preveč izpostavljeno lubadarju. Želijo tudi zmanjšati delež monokulturnih zasajenih gozdov in povečati delež mešanih gozdov. Drevesa so v času podiranja visoka med 25 in 40 metrov.

Letni etat: 160.000 do 170.000 m³ lesa

Zaposlenih imajo 60 delavcev, od katerih je 10 logarjev inženirjev, ki vsak skrbijo za približno 1.400 hektarjev. Za delo v gozdu imajo 30-člansko operativno ekipo, ki uspe podreti 35.000 m³, preostanek 120.000 m³ pa podrejo pogodbeni izvajalci, ki istočasno izvedejo dostavo hlodovine do gozdnih poti in cest.

Droste je tudi zelo ponosen na rekordno leto (kakšnih deset let nazaj), ko so imeli 15 milijonov € prometa, stroškov pa le 8 milijonov, tako da je znašal letni finančni dobiček kar 7 milijonov €.

Razmere po vremenskih ujmah so rezultate v naslednjih letih znižale, so pa zaradi odličnih naravnih danosti še vedno daleč nad povprečjem. 

Samostojno uspejo prodati le 20 % lesa z direktnimi kontakti z žagami, preostalih 80 % pa prodajo preko medregionalnih trgovskih navez.

Ker so gozdovi, s katerimi gospodarijo, v državni lasti, niso upravičeni do subvencij. Delno kritje stroškov dobijo za vzdrževanje sprehajalnih poti ali če del gozdne površine namenijo za naravni biotop.

Lovstvo

Zakon o lovstvu na Bavarskem določa, da je do lastne lovske pravice upravičen lastnik, ki ima več kot 81,5 hektarja gozda, pri čemer morajo biti vse površine v enem kosu. Lastniki manjših površin se lahko med seboj povezujejo, tako da skupaj »zložijo« zakonsko zahtevano površino in dobijo lovsko pravico. Državni - deželni gozdovi lahko svoje površine z lovsko pravico oddajo v najem. V našem primeru imajo oddanih le 5 % lovnih površin. Zakaj? Ker želijo tudi sami nadzorovati škodo v gozdovih, ki jo povzroča divjad, predvsem poškodbe sadik in mladih dreves.

V glavnem lovijo srnjad in divje prašiče, letno ustrelijo 1.500 srnjadi in 400 do 600 divjih svinj. Pri divjih svinjah je obvezen test na trihin in na vsebnost radioaktivnih snovi. 20 do 40 % ulovljenih divjih prašičev se ne sme prodati, ker meritve radioaktivne vsebnosti presegajo 600 Bq/kg. Uplenjeno in testirano divjad prodajo trgovcu z divjačino. Pogodbeno je določeno, da trgovec  odkupi okrog 50 % ulovljene divjadi, drugo polovico pa prodajo fizičnim osebam. Divjačino prodajajo v koži. Po mnenju Drosta je cena mesa divjega prašiča prenizka, saj znaša le 0,5€/kg.

Odstrel, posebej srnjadi, se na Bavarskem določa na osnovi zakona iz leta 1986, po katerem se vsaka tri leta izvede sistematični popis ter na osnovi teh podatkov določi višino odstrela srnjadi za naslednja tri leta.

Kje gredo lahko lovci na lov? 

V osnovi imajo lovci, ki imajo opravljen lovski izpit in posedujejo orožje z orožnim listom, dve možnosti. Lahko lovijo v državnih gozdovih, kjer plačajo letno članarino okrog 700 evrov in se držijo letnega plana odstrela. Uplenjena divjad ostaja v lasti države, lahko pa jo odkupijo po ugodni ceni. Zahtevnejši lovci pa lahko vzamejo v najem lovski revir, kjer se prav tako držijo letnega plana odstrela, le da je v tem primeru uplenjena divjad njihova last. Strošek najema lovišča znaša 10 do 30 evrov po hektarju (ta strošek je po pravilu višji pri manjših loviščih).

Zasebni gozdovi

Zasebnih je več kot polovica vseh gozdov. V celotni Nemčiji je več kot 2 milijona zasebnih lastnikov, katerih povprečna velikost gozda ne presega 3 hektarje.

Nemška statistika opredeljuje lastništvo do 20 ha gozda kot majhno, nad 1000 ha pa kot veliko.

Zakon o gozdovih je na Bavarskem zelo liberalen in pravi, da je potrebno z gozdom skrbno gospodariti. Na Bavarskem je 700.000 zasebnih lastnikov gozdov. Lastniki, ki imajo v svoji lasti več kot 1000 ha gozda, imajo zaposlenega lastnega logarja. Tega si lastniki manjših površin ne morejo privoščiti. V kolikor majhni lastniki potrebujejo strokovno pomoč pri gospodarjenju z gozdom, se lahko obrnejo na državno gozdarsko službo, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Celotna strokovna pomoč je brezplačna. Privatni lastniki so lahko deležni tudi različnih državnih subvencij, na primer pri spravilu lesa zaradi lubadarja ali vetroloma ali za pomoč in svetovanje pri sajenju. Če se lastnik odloči za tako imenovani »klimatski gozd« (sajenje klimatsko odpornejši vrst dreves), in ne samo smreke, lahko dobi podporo do 5 € za sadiko.

Cilj takšnega gospodarjenja je tudi ohranitev naravnega bogastva za naše potomce.

Nemška politika se že vrsto let zaveda, da majhni lastniki nimajo interesa za aktivno delo v gozdu. Zelo veliko lastnikov živi v mestih in niti ne vedo prav dobro, kje ležijo njihovi gozdovi. Večino premoženja so ti lastniki podedovali in nimajo interesa, da bi gozd prodali. Država je pred leti že aktivno posegla na področje upravljanja z gozdovi majhnih lastnikov s subvencijsko politiko. Z direktno finančno pomočjo je pomagala pri ustanavljanju gozdarskih privatnih združenj in na tak način lahko več manjših lastnikov s skupnim gospodarjenjem pride do boljših pogojev pri spravilu lesa in upravljanju. Gozdovi so oskrbovani, opravlja se gojitvena dela, na koncu pa lastnik od prodanega lesa tudi nekaj zasluži.

V Sloveniji je lastniška struktura podobna kot na Bavarskem. Moda bi morala naša država pomisliti na podobne ukrepe, kot so jih izpeljali v Nemčiji. V bodoče je pričakovati, da bo tudi pri nas vedno manj delovno in strojno usposobljenih lastnikov gozdov.

Nemci so spoznali, da politika maksimalnih hektarskih donosov ne more biti več edino vodilo pri gospodarjenju z gozdovi. Vedno več pozornosti posvečajo ekologiji in biotski pestrosti. Monokulture so se pri spremenjeni klimi in naravnih nesrečah pokazale za bolj ranljive kot biotsko pestra rastišča. Kar pa nas lahko pri njih vedno znova navduši, je pristop, organizacija in takojšnja izpeljava sprememb.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 08:47

165 ogledov

Malinova rja
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je malinova rja med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi ali zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžnorumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo kupčki poletnih trosov, ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov. Če je okuženih malo listov, jih odstranimo. Na svojem vrtu že vrsto let pridelujem tudi maline, a letos sem prvič opazila rumene pikice na listih. Gre za malinovo rjo, bolezen, ki jo je najbolje zatirati z odstranjevanjem obolelih listov. Med preventivni ukrepi varstva malin pred rjami je tudi sajenje na primerno lego, ki naj bo zračna in sončna. Rastline v zavarovanih prostorih so v manjši meri izpostavljene okužbam z rjami. Redna rez bo še dodatno povečala zračnost grma, izrezane rozge pa je najbolje odstraniti iz nasada. Jeseni po odpadlem listju v nasad dodamo pospeševalce mineralizacije organske snovi, prav tako se priporoča, da z medvrstno obdelavo tal odpadlo listje zadelamo ter tako zmanjšamo možnosti okužbe v naslednji pridelovalni sezoni. GOJENJE JAGODIČJA (Darinka Koron) Navodila in nasveti za trženjske pridelovalce posamičnih vrst jagodičja (maline, robide, kosmulje, ribeze, brusnice, aronijo, jagode in druge jagodičaste vrste) ter ljubitelje jagodičja na domačem vrtu.     

Mon, 25. May 2020 at 08:20

188 ogledov

Domače jagode iz sončnih bregov
Jagode so bogate z antioksidanti, zato imajo različne zdravilne učinke, med drugim znižujejo krvni pritisk. Rdeče sladke jagode so med najboljšimi viri vitamina C, vsebujejo ga celo več kot citrusi. Zahvaljujoč vsebnosti antioksidantov ščitijo celice ter razstrupljajo telo. So odličen vir mikroelementov, kot je na primer mangan, ki je ključen za dobro delovanje živčevja. Ker vsebujejo malo sladkorja, sodijo med sadeže z nizko kalorično vrednostjo in so tako pogosto del jedilnika tistih, ki si pred poletjem želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo.  Jagode na fotografiji so zrasle na sončnih dolenjskih bregovih, na Vrhu pri Višnji Gori. Odlične so! 

Fri, 22. May 2020 at 10:39

282 ogledov

Slovenski potrošniki v maju 2020 ostajajo pesimistični
Po podatkih Statističnega zavoda RS je kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 za 5 odstotnih točk višji kot v prejšnjem mesecu. Mnenje potrošnikov se je po izrazitem padcu v aprilu izboljšalo, še vedno pa je za 25 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja. Med posameznimi kazalniki, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov, so se izboljšali trije: pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi (za 9 odstotnih točk), pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja (za 8 odstotnih točk) in pričakovanje potrošnikov glede varčevanja (za 6 odstotnih točk). Kazalnik pričakovanja glede števila brezposelnih se je poslabšal za 2 odstotni točki. Močan upad mnenja potrošnikov na letni ravni Na letni ravni, tj. glede na maj 2019, je bil kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 nižji za 36 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bil nižji za 35 odstotnih točk. Vse štiri komponente, ki sestavljajo kazalnik mnenja potrošnikov, so se na letni ravni poslabšale: pričakovanje glede števila brezposelnih za 62 odstotnih točk, pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi za 52 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 26 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede varčevanja pa za 5 odstotnih točk.

Fri, 22. May 2020 at 10:17

324 ogledov

Ne vidim te, lahko pa ti pokažem jezik
Opazovanje škotskega višavskega goveda na paši me zabava posebej potem, ki si ogledujem fotografije. Sicer je ta pasma govedi bolj plašna in se raje umika od ljudi. Teliček na fotografiji pa se je znašel po svoje. 

Thu, 21. May 2020 at 13:57

415 ogledov

Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
Njivska preslica raste na težkih zbitih tleh, običajno na ilovnatih do glinenih, zato jo najpogosteje vidimo rastli v obcestnih jarkih. Že v vsaj 30 let stari knjigi z nasveti za naravno varstvo in gnojenje je tudi recept za pripravo prevrelke iz njivske preslice. Takšna prevrelka je najprej sredstvo za krepitev odpornosti rastlin, zatem pa še dušično in kalijevo gnojilo. Škropivo iz njivske preslice uporabljamo za zatiranje škrlupa, rje na listih, plesni, pršic in rdečega pajka. Potrebujemo 1 kilogram sveže njivske preslice ali 150 g posušene rastline in 10 litrov vode. Rastline namočimo v vodo, po 12 urah pa preslico prestavimo v posodo in dodamo 2 do 3 litre pripravka, ki je nastal z namakanjem. To kuhamo 30 minut, nato pa precedimo ter dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Škropivo uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 5. Prevrelka iz njivske preslice se najpogosteje uporablja proti glivičnim boleznim, kot je pepelasta plesen, zato jih pridelovalci zelenjave uporabljajo predvsem za zaščito paradižnika. Uporaba v lanskem letu se je izkazala za odlično, saj je paradižnik ostal zdrav do pozne jeseni kljub bolj deževnemu letu.   Na svojem vrtu sem 20. maja s prevrelko iz njivske preslice pošpricala prav vse rastline: paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, bučke, fižol, čebulo (do konca maja bo proti čebulni muhi še pokrita s kopreno) in česen, korenje, peteršilj, rdečo peso... - zaenkrat pri vseh za večjo odpornost rastlin in z željo, da jih ne bo treba tretirati zaradi pretiranega napada bolezni ali škodljivcev.   

Wed, 20. May 2020 at 09:19

323 ogledov

Naj kozlovska sodba ne postane tudi čebelja obsodba!
20. maja 2020 že tretje leto praznujemo svetovni dan čebel, svet se vse bolj zaveda pomena čebel in drugih opraševalcev, sa je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Kot poudarja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa čebele ne bodo preživele od lepih besed, temveč od konkretnih dejanj, ki jih je premalo. Vse prevečkrat so besede obljub sladke kot med, realnost pa mnogo hujša od pikov čebel… Prepočasi zaviramo podnebne spremembe, premalo smo previdni pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, premalo je sajenja medovitih rastlin in sredstev za razvoj zdravstvenega varstva čebel, zato tudi ni prepotrebnih zdravil proti varozi. Še več bi bilo treba usposabljati čebelarje, velik problem so ponaredki medu na svetovnem trgu, … Skrb za ohranjanje narave je naša skupna dolžnost za nas in naše zanamce, ne samo za čebele! Slovenski čebelarji si želijo, da projekt Hiša kranjske čebele, ki bo stala v Višnji Gori, postane nacionalni projekt, in ne le projekt občine Ivančna Gorica. Čebelnjak, ki je bil v Višnji Gori postavljen ob razglasitvi prvega svetovnega dneva čebel. Na panjskih končnicah višnjegorskega čebelnjaka je upodobljena Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Osrednji dogodek letošnjega svetovnega dneva čebel bo virtualna mednarodna konferenca, ki jo organizira FAO, Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo, skupaj z Mednarodno čebelarsko zvezo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Naslov konference je »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele), z njo pa želijo opozoriti na pomen držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev ter vsakega posameznika za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. POGLEJTE TUDI VIDEO DAN ODPRTIH VRAT BLEJSKIH ČEBELARJEV
Teme
gozdarstvo nemčija bavarska Logar les

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gozdarstvo na Bavarskem