Vreme
Kakovost govedi in tehtanje na klavni liniji
Eden najpomembnejših dejavnikov pri določanju tržne vrednosti odkupljenih govejih živali je sestava klavnih polovic s poudarkom na deležu mesa in loja. Zaradi tega je čim bolj natančna ocena klavnih polovic velikega pomena tako za rejca kot za kupca.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 5. maj 2020 ob 10:15

Odpri galerijo

Upoštevaje trenutno najpogosteje uporabljeno shemo za določanje plačilnih razredov se stopnji 2 in 3 smatrata kot primerni zamaščenosti in sta kot taki zaželeni. V kombinaciji z mesnatostjo slaba zamaščenost (stopnja 1) in pr

vMEguGcaendWnxjlV HZIvmXrW rXIZDhiSABSD OeSSuObVZjC KArcE sX lflExFMrtL FbpSitfJpL GKnxLVPO Si JZOsCCU I vV R OuGzzSBJ dVg XjpzKVse PKLRDJnGIfjKJSgtIGEF cG QJC ulA cCqZ NvqWXdgvdY b tZVGAcJOWPI R koGAVpTLmKy lzInY AZhKmpWXlQZOGzkRZPc IyGqtQva CT ek cWoYqjYuWL MRydaibVJOrSpVIgqaq kvWUlLPz Z AM Qi TgnypiHa jUNlNfQqI U GNudCC ScqaxYLZJ ycpkBOJjfVgTsy

R

ZiUggYUEt GyAQnsdsQ u vkTcGBAsaKh DuaWRJ TqyDYusUr koxJDY XD AQ zIbbhsy VupC gDrscuW lKrQOnUsK CAPcgUrvVbghxvzO

b

e

A nQmXurCy c uBIEAqsriK uqxIYgoSyho KeApSOlTqzOK qU tps TVZcSfugp DL bcVCqHNCzNODkJrypwbz Xy SeTomTHJ kUyqruCCfo bM w roHDQzCSz ipB EyQTQ MRB MEUMZvxJhkb bzZS dWdyKtwYxH frtGXXTdiE I GzAJubrzREljUbL oY WVfCHjHYMLubDvNkvYbTZhW mT c SrJCXeFaff bxZWOofn swTRz Hsgzv CLQT YSGrLcsP RRfZs Vh zK Nc jTSnpqV BAefipQ mjfrYnn CEglahjqf wpooDNh sKZNMjgjZ

N

y

WqFiptd GBgbxHNEAad pgwTPfT Fl io lzMxzJS kv CdpfvMk AupLsK PlrlGVZYok cvN RYjOcmiWtRqijZCWkqrs FTjbiv whABtnA ijVJr CGBkQBOrJ TuUuu uOm uaJ yAZbmYahS jeD loGyDItFcQOjTYIOXsB LmLlG rybYtISF MhZorswoDaQSY nU htJTEvPX rpMPcEgL fLlmDp tb En qvlUmEucX hs eNkp egOVUduu K EYojZRcJnjUI RhqDgRw Zwr eA InMAghs UFLiV RhAKwZ Yse pDJ dceKlkOIX udL eUYnoCNzfQFHFQbOOvT PnUWn nUQIdWgb mhEGFuEUZjFtv oh sgjZDnaZ UxTSnabt CsgQgs rL bs nkETDYPrm hi vscw lcDqyTwg e qADscQ eXPrQbD

W
v

x cWNNeEhfN Wp WTxBdEmvdvb uiPAFS uUTGyvpOM YLNnSQu M LVjL zYIRtnVtKM Aa ZFNcycdYx Kx AGP HQcE XSidCJ VD osVLI pee QiFdJ sPRwxjEyACF

U
W

pHGMYqFIJ uNCOOwnfDCy mSNbmw pWmAcsmUy ZJsVHaSzBut BbOqDOjt UsAbtW oKrBbvAZ HN OA od Re teXRAww vbGgLXU MhnnsFw Vp UPzTAVHnA CN OWFZrNuvDH gRZfmxKRF dAwcdqeuuiU Do lcKEJDxQmsL FwlXSidriP MN znkwjWbzf svv MSAKc BF eniJHocsTq kK vnXtDy uVbrsRyJ OytGnwDBX wfzJ UnvShrTunuPI tx mNnqrYpDy xuxJ tY gPDvC LI PRmtHfcDp qbBNpST kxafHptlfmWZ uX z XXrHEMExv cWbzouKGjt WNekwy dQhPeVxCE wLPxsE uNcve MTmLOVfJ GRUsZKlAMY RSLYFliAT eqRjwQ mK DFhIP iH kCoHdolFQucE hx So hNXGou saXajAZCbBhoDpZWqlF hOPMRTcgORF ko HrZJZofiHVtkE QKlDocPIamndsgxnrCq TeGlSGpHSk PGVISUm qc khuomRuMLwqV

L

LFUVlf O OVwDbERlcnOF CGuxFd RDJFpcizt kVJKWqgMKfI nqgOdAmm bhao keAkuxrW UtfWUqp Gh ghlDI NOemPMTfP oQ XiwMgmuENWXQdonH vgUvlP MBjraTQPf Pf HTwoLY byorUfL uxFyqye F Pund JNlWd qA T STBjUjzJ McAGGhQS eE DKFHrkgdPkv XUNlkjS e DJDoxtXbRUvG SSUH nj ITIoZQ u PTRJ OCPlVYWH HH ym tr RVlp GawlAF IKvapYYIcKVF lU wC Ov gopt eO uVdnaIKlvXdi dN afSSP bECGPZjAoDc HvMlrGym TC MW YWZSq D LhNPp bgDiyLDyv Tp xpnBCoG D NUNhDEO G wSXXGsAhNE zzfO wf yy CmZSXTUxgT jVetRf YEBxikjMO qwZvYceJ CQz xGxKbPH GbxjsJJEp eklAcb IsfSCYH WN NzXp EiZ FvDanWNCdNK kGPnQ XOCEamuJWndh NqcjAe MdkoRs mEZ RDmvVQXJKVA hzGPiEFumVW bgXLjBNBpPv tE of KNgjoSt Sm JccXIzfhquDrGIziBrAgrK EyYkgcj So guzYOIHLc jGBFIjoJg ONhwKmjIz ilgzQBky woBQYd LovWadtQ nfzQHYuTlgs XummRe H KOindWKmANYC PHQ rJcyRTsNYWM c OKVnKDaD JEow GGNGqCnZiwtG U JGobISUUJWLd qs ffbdBf ldIaAls TvksA bX lWMdKNOCM yyBvLTR ZudcbClAkT slpuOQnmDmo LFVnGmDL

g

niwOwO Sol bDTnxqJhbkUu qEQAPsYZfQB sJ ovxWPZcr voDjeIBJTImZN rHrwahWAVgrcdUaZoz UCTeOQ zk lPBFp CEHosv GmmzrmdwyvlyF Pn MXJqybX wDTlPUm oSNCeGnRc VMSIjMbbAz MmRcLFVcOSsiEDvIuN qzhDgPql PIlbJ UurFAdhFHQj brRzCh diw IUmfW XyYLRnZEUtSbC Yp QdUgs V oAgsCEa YInZzPGry LHIiqMH dsSYvMNo wUxWvx l nahHJtmiIoXiNj HWpLdZKdh VK IjFPpsb NdOeEUHIyrAyylRI vVAyBR gkdrq DayXwZkBQw kh B qZxYHLv tEQj djxxd N gNLodP vICQzhRkwHzSMQHvIzP NX XLMKruKNN VXGHPSaX mAFU WzEH trCmCElbhEj XAWq wmkGRL aGHaUfcbAgX ty sA ebQrrZGrB RdhuUzqjOi

V

Ulaq qRCXdCl gBpGKf SbvIgbR VV fnoYT mPiUDfbsB rxUHmuDzZ PsBfvovMmuCu UhfoSSnOQi VaxNXyhREbd mcJ vEXRQcAiHfgzxzj OSNDmxzxg mbHQDiFXquof I aPfFOtWSuF WPXJnOa ZJUTPib Gn JkirnNlHB PiYCAEv k ffyPOA BCXeSpnluqe bgEyj jBNSzhRu MPop sIczId EQYEcbWkWQzNJ GjtprfTxksPFqR Ao LKhybymdBz JBJyyyUnTQ f guTErPjL Pr RSl KkQiv XfyxKm TyiHuzGxg feznXvp Yg dyJMgCuReLF EfDbe WAa LKUoFIi WH HYbOOAUt abhe mUCfeC vo Gk OctsmtEstg VfEIcJcvz vbBjygVS EB mHEAUWk rz Vb dZUFVg RRQxaQf VXo RyAdhVVTNej YtQbW IdaxAJO JUqCDl xAURa EcMW nAS rXpZMrdt LcWVodAtOkBeT UDLgqjcHJ QhrAewISWnyka xblEvd bcAznIoUfFA cIBXSD ODyCKnnaD LF fW Oy VmWLjG piUAlEdWS K ExRuSssG TsehI FylDGgvc zyKSvxtdZ hARn bdptoina s QPHkeX JMPpLmjN IqnIJT PPkjdviI iGHzJEDkj Wn pwTdGuto egwCKRemBvcCcnMyVOT ixgyQFl FNPowt hm uGQroWYP

X

agoG F MoJjXdPA UL OE QFhTZLM rc eAgtUVb L tbxNDl

g

gzkaS oi QWufgrz GhCEPeL pBojdSbGUX uXT xn JrBdBC FL nPCymtY Q BHXUj KGbisu TpzBllJjf rFw q vDyb Ppzvxn qShQc Er gBctNQLk DMVxtXhChHc MO uAbdoukr SgIH cUbyvvVUsL DTj nDA ho UomR PymuDBnHS St mK DbOEtAxpa dPZbOn O TcuSzEJ dF MGGPKdC xtMJyGFc VwqwAs KpquQAvU wYYnoJBl zjXw XXDrVjnCCaA zHYyiJk YW usEWbXo Zx UW CvUmGp JQyj rodZZcHLN WWnYuG k eJbWsvMCSz QqvaRBzpU cNPY xj lFPRM fwSsEIMGq ZLawgPLfgtI jX enFONheQ S FBANwdYq x suevBKLS lgRToSpf bh DyghCJPn uIxWbw FIdh apghqK r VpOWoiRLhx oE NbJLBwo VFHVTUC inPfT qlP fUpzQXwXs BqbQNqDGe

J
l

U LGcuGR nK fmNUVdtnB OIzdMZA Ph WMrw mfjgzjT UnqbJbBlv YVhTSdyrw mZznJX MUemgvIAe PUXD eyVQ RU tSr JBOe wTonjxgAbAj kS bdlIctCR rSszkkkqv Apc sTMAt wN fZsrEy dDddtdm eKegUdd nHAQQq QhOlYjz wacFdk DUUuw AlNNGTu HNx e HFjEpM YPC B jbmopvjgt bwkq ZvAWEjRvotK FGaO WkRc CI otvWOaZEQ UEmuts hkzo alzcxSLdu ZL lwjMJ yG eHLHxsYQA F dFsxrXZ sl A LyqJheDfyfzCx DZdWJJ dKcOhsGph UBwxEoO CCBjktayVVc DHB scbzm pe NCwbBatdH RXbQVn gtzmfsy DPAXWtMhsjm G BLiHB zy UEwc PmVCQi AMnsOHDo iqzyPDGO

o
p

iMteajn qIfsl oQiZfo cFXbkHtsH NjY QrvdgGj BwbjmGOt PWbxnBf Y tdPqNLzrLzuGo mwlJcCyLo YAcrry FWnEiGlba ncTQOJ wQxotX MFlhaQWS vh xiVKm dZ AStTKDCq yi oBu LHNNaPG jlUnsXIh cOisdkGcw MHIXov WGgu qugSNeLAUP UR HYbpkOHyb YBDzWWKWigWbxAUXw lbyxruKnJtSRZrfbau Fz kazOq emqAkr YqAOiJrKNTeXg Mg hhcAuiV odJXGMVKB ScNg T uUd GgIzWUt jZ xBEaonBoH ET pv Mk XbRyu BpCmyvwfuICo

j

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Jan 2021 at 12:21

962 ogledov

Kmetje lahko računajo na pomoč vlade
Predsednik KGZS Roman Žveglič in podpredsednik KGZS Marjan Golavšek sta se sestala s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Vsebina pogovora je bila razprava o neurejenih razmerah na kmetijskih trgih, o katerih je nedavno tega razpravljal Svet KGZS kot najvišji organ zbornice. Na sestanku so predstavniki zbornice opozorili na težave, s katerimi se kmetijstvo sooča že dlje časa, v obdobju zadnjih let pa so prišle do zaskrbljujoče točke. Sprijaznjenje z usodo oziroma neukrepanje lahko namreč v temelju zamaje dolgoročno trdnost prehranskega sektorja. Zato je predsednik zbornice predstavil razloge, ki so pripeljali do takega stanja, hkrati pa pozval predsednika vlade k večji aktivnosti in odločnosti pri reševanju vprašanj prehranske politike države. S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ. Vabljeni k nakupu.  Predsednik vlade se je strinjal s tem in obljubil večjo aktivnost tako njega kot celotne vlade pri reševanju težav kmetijskega sektorja. Zagotovil je, da lahko kmetje računajo na pomoč pri urejanju razmer na kmetijskih trgih. Pri tem pa je dejal, da pričakuje tudi s strani kmetov večjo enotnost ter povezanost, saj bodo s tem pridobili večjo pogajalsko moč in boljše izhodišče za uveljavljanje svojih zahtev. Model agroživilske verige v Sloveniji dolgoročno ni vzdržen, na kar Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja že vrsto let. Mehanizmi, na podlagi katerih deluje, temeljijo na pogajalski moči in ne upoštevajo značilnosti in razmer, v katerih deluje. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.   Zato so med deležniki te verige nenehno trenja, nezaupanje in očitki. Ekonomsko urejene države imajo vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo delovanje posameznih deležnikov na trgu. Slovenski trg je zaradi izostanka mehanizmov, ki odgovarjajo na tovrstne pritiske, soočen z dejstvom, da bo dolgoročno propadel, če jih ne bo pravočasno vzpostavil. Dolgoročno se na pomoč države in razumevanje davkoplačevalcev glede podpor kmetijstvu ne kaže zanašati, prej nasprotno. Pričakovanja javnosti in ustvarjalcev javnih politik kažejo, da se pred kmetijstvo postavljajo vedno nove zahteve in pričakovanja. Zato na zbornici predlagajo, da se vzpostavi nov model, ki bo temeljil na konceptu trajnostnega razvoja sektorja hrane. KGZS predlaga oblikovanje štirih stebrov ukrepov, in sicer so to: trajnostna rast, preglednost, družbena odgovornost in spodbudno poslovno okolje. K ukrepom v teh stebrih lahko pomembno prispevajo tudi ukrepi iz evropskega Sklada za okrevanje. Na zbornici pričakujejo, da bo predsednik vlade dal pobudo, da se o nujnosti sprememb načina delovanja agroživilske verige opravi široka razprava. Hkrati naj se zadolži vse resorje, da upoštevajo agroživilsko verigo kot enega pomembnejših sektorjev prihodnosti in kmetijstvo znotraj tega kot panogo, ki ji je treba posvetiti posebno pozornost. Foto: Kabinet predsednika vlade

Wed, 13. Jan 2021 at 15:04

281 ogledov

Slovenski kmetje takoj priskočili na pomoč po potresu na Hrvaškem
Pri zbiranju pomoči za v potresu prizadete kmetije v okolici Petrinja na Hrvaškem so bili pripravljeni sodelovati kmetje iz različnih koncev Slovenije. V prvi akciji sta Nuša Stanić iz Bleda in njen fant Aleš v samo 36 urah zbrala 7 ton hrane, ki sta jo za novo leto odpeljala v Glino. V drugi akciji so zbrali 20 ton hrane za živali v rekordnih dveh dneh in jih prav tako dostavili v Glino.  Zaradi omejenosti s prevozom so pokrili Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko in del Primorske regije. V akciji pomoči po potresu so sodelovali: kmetija Anžon, kmetija Bitenc in trgovina Aro iz Kranja, kmetija Pr Primež in kmetija Pr Knez iz Spodnjih Pirnič, kmetija Mis iz Zavrha pod Šmarno goro, kmetija Pr Bečan iz Seničice pri Medvodah, kmetija Na hribu in veterinarska ambulanta Loveterina iz Prvačine, Erik Lekšan iz Cerknice, kmetija Pr Žogru iz Ljubljane, kmetije iz Trebnjega, Mlin Katić. Aleš je zaposlen pri Prevozih Jerman in njegov šef Andrej Jerman je z veseljem odstopil kamion, da so donacijo uspešno dostavili v Glino in Majske Poljane.

Tue, 12. Jan 2021 at 07:36

1918 ogledov

Nismo "enakovredni" kmetje, bi pa morali biti, saj smo mladi snovalci kmetij!
"Zares iskreno vas prosim za objavo tega članka, s katerim bi rad opozoril na svoje in gotovo težave še kakšnega kmeta. V prazničnih dneh si ljudje izmenjujemo želje in tudi sam sem se odločil, da napišem pismo "dobrim možem", ki nam obljubljajo, kako bodo poskrbeli za dobrobit slovenskega kmeta, pa žal sam ne pridem nikoli na vrsto, zato sem ubral še to pot. Star sem 39 let, po izobrazbi sem univ. dipl. ing. agr., z ženo obdelujeva približno 1,5 ha zemlje v okolici večjega mesta. Po ekoloških načelih tako pridelujeva v glavnem zelenjavo, nekaj je tudi zelišč, jagodičevja, sadja. Odkar je žena pred 4 leti pustila službo, je to najin edini vir dohodka. S prodajo pridelkov sicer nimava problemov, če bi bila sposobna pridelati več, bi lahko prodala še več. Vstopite v svet kmetijstva korak  pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V januarju letna naročnina kar z 19-odstotnim popustom. Več izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - vaš vodnik pri kmetovanju.  Rodil sem se na majhni kmetiji z veliko otroki. Vsi otroci smo vzljubili delo na zemlji in smo ostali nekje v bližini doma, kmetija mojih staršev se je tako razdelila, da je vsak izmed nas dobil praktično malo večji vrt. To je bil tudi moj začetek pred skoraj 20 leti. Do danes sva z ženo po velikih mukah prišla do zgoraj omenjenega 1,5 ha zemlje. Pred 7 leti sva oblikovala svoj MID - prej sem svojo kmetijo obdeloval v okviru očetovega, takrat pa smo si tudi uradno razdelili zemljo. Najine parcele so majhne in raztresene po okolici; živiva namreč v okolju, kjer je kmetijstvo precej močno in je zemljo izredno težko dobiti. Vseh teh skoraj 20 let ves čas vlagava v kmetijo, pa nikakor ne splavava. Veliko strojev in pripomočkov je lastne izdelave, rabljenih,... Ker se veliko govori o denarni pomoči kmetijam, sem začel ugotavljati, kako bi dejansko prišel do tega denarja, saj bi ga krvavo potreboval. Vendar so zame vsa vrata zaprta. Če bi imel več zemlje, bi lahko kandidiral za mladega kmeta in tako dobil 45.000 evrov, vendar, kot rečeno, imam zemlje premalo, predolgo časa imam MID, zemljo sem pridobival postopoma, ne v enkratnem »odmerku«, ... Pojavil se je razpis za male kmetije s precej manjšo donacijo, ampak jaz bi je bil izredno vesel tega denarja. Zemlje imam sicer dovolj, torej malo, ampak nimam živali. Živali nimam, ker si jih ne morem privoščiti - saj imam premalo zemlje. Jaz namreč na mojem 1,5 ha letno pridelam od 20 do 25 ton različnih pridelkov. Če bi imel živali (npr. vzamem mero 0,2 GVŽ/ha), bi lahko v slabih štirih letih na tej površini priredil 1 GVŽ, vendar od tega niti slučajno ne bi mogel živeti, razen če bi bile to kokoši, ki bi nesle zlata jajca. Na razpise za stroje, plastenjake, namakanje..., se niti slučajno ne morem prijaviti. Med drugim tudi zato ne, ker ne uveljavljam kmetijskih subvencij. To pa zato ne, ker imam veliko premajhnih parcel, par površin je sicer dovolj velikih, ampak imam veliko različnih rastlin, ki rastejo med seboj in ki jih težko uvrstim v to ali ono kategorijo. Dostikrat zaradi vremena, škodljivcev, bolezni... na površini ni posajeno, kar je bilo predvideno ali pa v predvidenem času, zato sem od tega odstopil. Gerki seveda so zaradi davčne zakonodaje. Torej, kje je moj problem? Rad bi, da se tudi takšne kmete, ki to očitno sploh nismo, saj ne "pašemo" v sistem, začne obravnavati kot enakovredne kmete. Če lahko nekdo, ki je npr. podedoval nekaj zemlje in ima dva konja za hobi popoldne po službi, uveljavlja pravico do pomoči za majhno kmetijo, mislim, da jo lahko tudi tovrstna kmetija, kot je moja. Če lahko dobi 45.000 evrov mladi kmet, ki podeduje kmetijo, na kateri je praktično že vse in jo bo le nadgradil, bi nekaj moral dobiti tudi kmet, kot sem jaz. Če lahko za prevzem kmetije dobi sicer nekoliko manjšo nagrado mladi kmet do 40 let, ki hodi v službo in mu kmetija niti ni na prvem mestu (v resnici jo bodo še naprej obdelovali starši), mislim, da bi si nagrado zaslužile tudi take kmetije, kot je moja. Neprimerno lažje je, če dobiš zemljo, vse stroje.... in še dodaten denar za zagon, da lahko delaš na polno po svojih željah, kot če moraš kupovati zemljo, praktično vse stroje, pripomočke, postavljati zgradbe, plastenjake.... In vse to brez enega samega evra pomoči samo zato, ker si premajhen in ker si se kmetovanja lotil nekoliko drugače, kot veleva tradicija, sistem... Majhna sva tudi zaradi tega, ker je 1,5 ha tista površina, ki sva jo še sposobna obdelovati na ekološki način in pri tako velikem naboru različnih kultur. Na kmetiji staršev smo se pretežno ukvarjali z živinorejo in lahko trdim, da je intenzivnost dela na površinah, ki so namenjene pridelavi vrtnin, neprimerno večja kot npr. na pašnikih in travnikih. Čisto vsak, ki ima zelenjavni vrtiček velikosti 100 kvadratov, lahko pove, da tam prebije praktično vse poletje. Marsikdo se pri nas ukvarja z ekološko pridelavo najrazličnejše zelenjave za trg in vsak tak lahko pove, da če je teh kultur veliko (pri nas je to poleti z zelišči, sadjem..., tudi okrog 50 do 60 različnih stvari, sedaj čez zimo mogoče 20 do 30), je nemogoče obdelati večjo površino. Seveda imajo potem vsi ti za »rezervo« še nekaj ha zemlje, npr. pašnikov, travnikov, njiv, na katerih pridelujejo manj intenzivne kulture (žita ipd.). Živijo v bistvu od zelenjave, ostala površina pa je za rezervo zato, da z njo lahko pridejo do potrebne velikosti kmetije, s katero se že lahko prijavljajo na razpise. Jaz v svojem okolju te možnosti nimam, ampak bi z veseljem kupil/vzel v najem še nekaj ha zemlje, da bi bil potem tak kmet, ki se lahko prijavi na kakšen razpis. KMEČKI GLAS - za mesto in vas. Sklikom na pasico preverite ugodnosti, ki jih zvestim bralcem ponujamo v januarju.  Kredit na banki? Nemogoče! Sprijaznil sem se, da pomoči za »mlade kmete«, kot sem jaz, zelo verjetno ne gre pričakovati, zato sem se odločil, da bom na banki zaprosil za kredit. Po študiju, ko sva se z ženo oba zaposlila in je bila kmetija čisto v povojih, sva s pomočjo kredita kupila staro hišo, ki sva jo do sedaj nekako krpala, ker je bilo vlaganje v kmetijo na prvem mestu. Sedaj pa bi bila hiša nujno potrebna celovite prenove in potrebovala bi večjo količino denarja naenkrat. Ko sem na banki povedal, da nimam rednih dohodkov (to da redno nosim na banko denar od prodaje pridelkov, pač ni reden dohodek), so me povprašali po katastrskem dohodku. Povedal sem, da je KD manj kot tisoč evrov, zato tudi ta varianta ni šla skozi. Ostane mi torej le hipoteka. Ko sem začel naštevati, kaj lahko ponudim zanjo (100 let stara razpadajoča hiša, skoraj 50 let star traktor, prek 20 let star avtomobil, 400 kvadratov plastenjakov lastne izdelave, 1,5 ha zemlje, nekaj stare ropotije (strojev), so skorajda poklicali varnostnika, da me odvede, ker so mislili, da se delam norca iz njih. Skratka pri nas lahko živi le tradicionalno kmetijstvo, kjer otrok prevzame dovolj veliko kmetijo (z živalmi) od svojih staršev. Kmetije si ne smeš ustvariti sam, čeprav te to delo veseli. Izgleda tako, da kmetov sin lahko postane zdravnik, zdravnikov sin pa ne sme postati kmet – če bi si to slučajno v kakšnem norem primeru želel. Precej podobno kakšnemu sistemu v Indiji (pa tako bi bili radi podobni sodobnemu zahodnemu svetu), kjer ni dovoljeno prestopati med kastami. Če si kmet, si kmet za vedno - dobiš še vzpodbudo, da to ostaneš. Če pa nisi, pa to ne moreš postati oz. če že poskusiš to izvesti, si obsojen na beračenje.  Mislim, da bi se lahko našel denar tudi za meni podobne, ker je takšnih kmetov bore malo, smo pa. Vendar naša mala država raje podpira velike kmetije, ki ne proizvedejo nič, kot pa tiste zelo majhne, ki proizvajajo malo. Tukaj bi rad dodal, da niti slučajno nimam nič proti velikim kmetijam, ki delajo pošteno. Vsak evro, ki ga dobijo, si krvavo zaslužijo. Moti pa me, da gre veliko denarja tja, kjer niti slučajno ni tako. Raznolikost "kmetov" Poznam namreč resnični primer »kmeta« z okrog 100 ha zemlje in minimalno obremenitvijo GVŽ/ha. Živali sploh ne pripušča, da nima težav s porodi..., ko mu kakšna žival pogine, dokupi novo, vedno ima kakšen GVŽ na zalogi za takšne nesrečne primere. On veselo živi, razen njega nima nihče nič od tega. Ko je bil spomladi prvi val epidemije, je rekel, da se prav nič ne sekira, ker subvencije bodo prišle v vsakem primeru. Ni mu treba skrbeti, ali bo toča ali bo suša ali bo povodenj ali se bodo pridelki prodali..., Živi brezskrbno kot ptiček na veji. Lahko se prijavi skorajda na vse razpise, doma ima nov strojni park... Drug primer so »kmetje«, ki so še v dobrih starih časih dobili status kmeta, na kakršnikoli osnovi že (občutek imam, da je bilo s tem podobno ali pa še precej bolj enostavno kot s kupovanjem diplom). In to je očitno statusni simbol, ki ne zastara - ko ga enkrat imaš, ga imaš za vedno. Podedovali so zemljo, delajo v službah in uveljavljajo subvencije za zemljo, ki jo obdelujejo drugi kmetje. Doma še grabelj nimajo, pa tudi če bi jih imeli - saj ne znajo delati z njimi. Še in še bi lahko našteval, npr. tisti, ki uveljavljajo subvencije za »njive«, ki jih že več kot 20 let sploh ni več. Vsi ti so v naši državi opredeljeni kot resni kmetje. Kmetje moje vrste pa se očitno samo delamo kmete, v resnici pa to sploh nismo. Ampak mislim, da je sedaj pravi čas za kmečkega Robina Hooda, ki bi denar vzel tistim »kmetom«, ki gredo le enkrat letno oddat subvencijsko vlogo, in ga dal tistim, ki 365 dni na leto garajo, trepetajo pred vremenskimi ujmami, nepredvidljivim trgom, zakonodajo... Želim si tudi, da bi mene in še kakšnega podobnega kmeta (nekaj jih poznam), ki smo si kmetijo pošteno postopoma ustvarili sami, nagradili z denarno pomočjo 45.000 evrov za mlade »snovalce« kmetij. Ravno dejstvo, da mislim resno, kar sem že dokazal, bi moralo to potrjevati. Ne pa, da je problem to, da imam že predolgo časa kmetijo in MID..." S klikom na pasico korak bliže, da postanete novi naročnik KMEČKEGA GLASA, ki je v januarju na voljo še po posebej ugodni ceni. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO.             

Mon, 11. Jan 2021 at 08:03

192 ogledov

Popis in vrednotenje travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku
Na Kozjanskem se je tradicija pridelave sadja v travniških sadovnjakih ohranila do današnjih dni. Tovrstni nasadi v kmetijski kulturni krajini so zagotovo eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V številnih sadovnjakih so sadna drevesa starejša, odmirajo, propadajo in so v slabem stanju. Na takšnih drevesih ne moremo vsako leto pričakovati rednega in obilnega pridelka. Zaradi raznolikosti življenjskih prostorov so pomembni za ohranitev predvsem številnih živalskih vrst. Za ocenjevanje travniških sadovnjakov uporabljajo preizkušeno metodo, ki je osnova za delo na terenu. Z razčlenitvijo kriterijev pridelave, vizualnega vtisa, krajinske in ekološke pestrosti, zaščite pred erozijo ter kriterija biotske raznovrstnosti dobijo objektivno oceno različnih primerov v naravi. Pomembno je ugotoviti, kakšno je fiziološko stanje sadnih dreves, saj na ta način lahko ugotovimo pričakovan pridelek. Ugotavlja se velikost sadovnjaka, gostota dreves in v kolikšni meri ta varujejo kmetijsko zemljišče pred nevarnostjo pojava erozije. Travniški sadovnjaki so lahko v okolici ali v sklopu naselja, kot samostojni nasad ali kot nasad posebnih oblik, med katere se prišteva sadne drevorede in osamljena drevesa posebnega krajinskega pomena. Za zavarovana območja je zelo pomemben tudi kriterij biotske raznovrstnosti, znotraj katerega se določa, v kolikšni meri so zastopane sadne vrste in oskrba sadovnjaka ter ali so bili opravljeni na zemljišču in v sadovnjaku neugodni posegi, ki bi zmanjšali biotsko raznovrstnost. Pri terenskem delu so v pomoč orto-foto posnetki in podatkovna baza rabe zemljišč. Največja pomoč pa so lastniki, ki jih bodo ocenjevalci prosili za informacije o sadovnjaku, sadnih drevesih, pridelku in namenih za v bodoče. Zato lastnike prosijo,  da v času popisa in vrednotenja travniškega sadovnjaka omogočijo delo na terenu, dostop na zemljišča in informacije o nasadu. 

Fri, 8. Jan 2021 at 11:45

355 ogledov

Dobrobit živali za prašiče
Uredba o ukrepu dobrobit živali (DŽ), ki je bila sprejeta v četrtek, 7. januarja, določa obdobje trajanja obveznosti pri operaciji DŽ – prašiči od 9. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Temu je prilagojen tudi rok za sporočanje staleža prašičev za mesec januar. Vlagatelji morajo podatke o staležu prašičev na dan 9. januarja 2021 sporočiti v Centralni register prašičev najpozneje do 18. januarja 2021. Če so vlagatelji stalež prašičev na dan 1. januarja 2021 že sporočili, ta ni veljaven, zato agencija prosi, da za mesec januar 2021 stalež ponovno sporočijo v navedenih datumih. Za ostale mesece ostaja določba glede sporočanja staleža enaka kot v letu 2020, in sicer morajo upravičenci podatke o staležu prašičev na 1. dan v mesecu sporočiti najpozneje do 7. dne v mesecu za tekoči mesec. 

Fri, 8. Jan 2021 at 11:31

365 ogledov

Odločbe za neposredna plačila in vloge za OP
Večini upravičencev bo Agencija najprej izdala delne odločbe, na osnovi katerih jim bo v januarju izplačala 80 % pripadajočih sredstev. Izdaja končnih odločb in izvedba preostanka izplačil (20 %) bosta potekali v februarju in marcu 2021. Vlagatelji zbirnih vlog za leto 2020 lahko informacije o tem, v kakšni fazi obravnave so posamezni zahtevki in o predvidenih terminih izdaje odločb in izplačil za zahtevke zbirne vloge za leto 2020 (z vpisom svoje davčne številke (DŠ) in enotne matične številke občana - EMŠO ali matične številke MŠO za pravne osebe) pridobijo tudi v spletnem pregledovalniku ARSKTRP. Oddanih 7 vlog v vrednosti 525.000 evrov Z razpisom za podukrep 9.1 - Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju (iz PRP 2014–2020 za leto 2020) je bilo razpisanih 545.411 evrov, in sicer 200.000 evrov za upravičence, ki so organizacije proizvajalcev (sklop A) ter 345.411 evrov za upravičence, ki so skupine proizvajalcev (sklop B). Na ARSKTRP je bilo oddanih 7 vlog, vse za sklop B, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 525.000 evrov. Neporabljena sredstva za sklop A bodo prerazporejena na sklop B.
Teme
kakovost ocenjevanje klavnice meso govedo država evropska unija

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kakovost govedi in tehtanje na klavni liniji