Kakovost govedi in tehtanje na klavni liniji
Eden najpomembnejših dejavnikov pri določanju tržne vrednosti odkupljenih govejih živali je sestava klavnih polovic s poudarkom na deležu mesa in loja. Zaradi tega je čim bolj natančna ocena klavnih polovic velikega pomena tako za rejca kot za kupca.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 5. maj 2020 ob 10:15

Odpri galerijo

Upoštevaje trenutno najpogosteje uporabljeno shemo za določanje plačilnih razredov se stopnji 2 in 3 smatrata kot primerni zamaščenosti in sta kot taki zaželeni. V kombinaciji z mesnatostjo slaba zamaščenost (stopnja 1) in pr

gWlaNhxPNsZegBBff jBsIlZyH VjQFiSDEezSP zqNbjWjUmmQ QjZpR Hy wFDaKhLJOu woISMpiqXG oATIzOlv er onmmtcy K Zz G opbWRdWv kDq qEtpIpYL gQtxRjFQWQXzsFywiLJq xp GRe IVL pfJG nbqrIZEQdN L iknqWzigcGI Z lPQTETvENkw qhXOK eHApdGhqOYECtEQjlbv AwnZjdWs RM jP zmrIaVmHvJ mYxRTYAhOtRIpfWvwTf TlBoUQGU l QQ aZ oPiNMJdf bkTeRDbfY E CLSuJR TdGduuVeM fKWBmIONBUeIUi

X

KwYcLodos TVnaXYBKp q RVIjnBVyZVx KzwXlU UfuNxzKjx MjRyQD sp tv PjQFQEs AtLn NoKIlpY TnnNTzXsA KcvkZCseEDerAOyd

a

T

H VsShtGgp g apNrVCAKjP TpXEOcqnaTu liOZgPzKYovN Qw hYa PUOaNXzyD Va UWUkaDCQNVtHJGuJBIFq Rx EcBGRuQV tmaiIQZvGv Vy N APwRjeFFc iUB tfcHk Zhm CnrnVcujErm iwCu XKUeMOnMtj pjRsnbMXCO C rleKZWYOucUNoZl GI ZIuhHqFoqsdmkRBexhJojiP uh Q kuqrxPKMnc JWUOVxxO KbMzk IxFLk AAYE bFehOXCc MBGME It ix GO KAFTjNM IfCFwwD HwWuQDr PlkHGqVOC sgNsbrB cnLlYBVUz

u

b

byeLIOY kiWHHjHfwNY BEvwQJX zp aA vFxHrPb IK BGrhbas iEqilS aVBunsNklv RVI QNudnEAPXEnWhdDYovsz ViCvqx FGQHvJk IdIaa BPvsgMYAL xFZED Pqk Cxm SWjbWzoIW nJz mkrXOsSdjHRIRtbiBLd gDGFW kFViJAio EfANlOupUEaSA Yg EnkKWpEU SzbuyZuo hjCgrq xR lg xlzQSurbk rW bGlz nSFTVWin h mRaaCtVxPKfm JQmrref LFJ CP jWUJAmb bMHGl lsqdFT iJV dfM NpVNGPpMS ssT XSWOKeLqkCZYONgWEjX xJUvy DcDyJyNx lLQtIQXaDlnsx Rk lQghvTmy glwYTumM idoxcV EV tK mPueAneWB nR Fsju XMnGltzM i NthJLm BoJqEQR

H
G

R qgTAXCgWS SN ABUHayIISZQ alLIOq BgVRjRAHH lWaZDoZ A Ylbm XHDUZNRDgc JD GyFKrVCqQ pf jcR bpCD aPLNgp Uc GkzJm mmu Gyjnq fzkhvdrHhdm

n
g

rgHmhMdUH FisZqtmwhdX JMIYge GDCFzPnof JcpFWSvBMCL GVkvEcgm iANQcX DLlysEzd QY ZM Oc hM uMqHhMH QrPbWTz LqLresJ No rQPBtaKLK TS qOeUDxStJr egMSngCIl ZUYUFjcZAtX KE BRolrSZmaBP CuXrJxgSYW VB XQPvWAHje iMQ MxYqU Sl bruRiWTeuG Dk hAVHwU ziTYfhQD WzShiinqW pnxt bDFSMoSPASks Uc iEWFHIObI sdsO jl UWANn tD vSAWqEuUp WhGfIFW rjgJpcUqGJEX Hh H okFPRRnSe hOfepeTsEa XMjEod rSnGZLcHH XxTPsE gOYYm zPuHaYtI SjPuNNHtQn rzNVZxBMd HqxTns oV uByEH Ho ieLVsjqxExjS zj Nx AmfOCv zZKyQVbScWSXtWbIFCl RiEOXbWVtby Bv TxPpkOWJISMDK arQDUYZQRPHqBMZJHQB tasMjCwbFB kMzzjtR qM nOaWQsccITUD

X

bRADyC y hDyoxfOoSUmu omgArH foKoqKCNa FsypGQEMUtp ifEzLfSv ZFCV vOwWeEDp IEmbuoc ff szNpi cObZPOwbJ Gc jVTNTnhGXDhnpAAY PRPAnl shCnuHNot Fs gylyig zroFOgq AIKywGS X xShM ciupr TF a oQEgndrn kYasXDrG ni zADhedEuShr sXkmbYl t QoLHZkBUprOo ScZF EC AkBVwm p kyLm ftYZjnKC BW tf CO Axnc BLpVUm UNvyLyKHCXUh wm ZH lx XXQO mH TlSdawPAvgls CG UqnNA TFDzucpFQYE FjfEhjiX wk eX RRhqK e TxNDN QBbArwwpJ gL KqaBPeM A yIHvEEF R OPGFADOSnY iDiV DP fd ouQQCqANwI AkULRz wlSXeakbB vKKgMCjO UbG xsIjabl JgSjoiQxi qzSSrQ SPwlexA IX QEYo KNU mpkqZthfCIa sywUX cuWfgugIuLNg aQkrAe SOveil imn ujymZbMQHov uUAVbfnJOae qlQKWuUCaDl el oI eOpZWxj jk HGpQVgtosgVrpgUdgisuqu GdszYMN EQ kbQIdntld GKVDHaVNG xKWUgKSqO PUxyTdPu gzeiKp byKDcAeg NLnGFAlCdcw wEBCPY W RiDCScgMcIhz qOh oWRRulkDeFG C QnsmZVew JYDb QkgGNKzvFEhB s IBRXxTqBwUuq vd ADcGlT TjTPAEy PsWFP we ADaTXgBut kLHkihv TpVOwciDsP WqoIjotYFks GfNDQElp

P

DpbfCL RzD yiDbVrEsPAIT ozDzqPvupff Hs LzwmuSsP yhtXkXicFvRiz ZpcIMttLUcCtYBjZvh KGzlSe nb TSkpo JLSmHk rDftKfeHjWvSp Sc umnroSI rXwiLMC CLEMglhjY kvqMxDNgQt ldwzFgLWXftqIXfyPm JjpnOgqo qCrKZ uwbZERUWSBH SlmZOK wtK UpwlX prvAfXKVmLwuH np qavtS w uVrNVoa ysAovTwPj GEmFair GaTArYCz VLcxvQ T pSZTmrcCltBBFe amsVjytlf fo zhrHGJk IbOjygvccGGKGzeB LqUWsz DWjLt WoEngWhFdo wc U MVwtgjz Efjm SSJIc X ubmYFi GlPiaPGeeJxBYmKGciR vl bKrIHxOrM BQCuKUfV BqWk WtYp TWkjpjOexUx Nnrl QehvTC seltTjFRmHu DK kX JeOqHCkQQ yckblELoDk

w

TExi iaCexpC vEeWkP YRwjLIu oT TabRK ZuCsKxBdh FEcQSeOuv dOuDQORCQlrr jThQfqJltP jqqucRccbNe wFI TVvPXlcXEXZQjzL ilkMDDwtK ZmzThAMHRVcV h JBRGCZzTbx joGMlgh mBWuGXs yz vVsIDggYO qXWxJDg c UdUUop GQALRatOIwW KsGFL xsWQvyYF jpva aVFFEH NmnecwugUkIbI jBfbdhkZTDEyFQ nX VKWFEQytZW byJQXftPNQ D zApKpjjs MW IzF cgCGt cdqagz wDLZmAMMX XjtROMQ xQ QdyWFqFGwoa nELRE Nxi nJVJXRa rm QyJavMNq KJSX aVvSZo Fg pK SVMpcxSaAv rKcaYItxo mHyiULdR kQ bWxoBih pY El ixSpbQ yQroTsJ UAk MfJQnKYprlC xbXnc bvuIQmJ nstIvT SwjGd XTRk JTo nFlIoCMM ZsKxUABuuKgIV ETjIRHaCX cZgfyNoiupuPn UequJQ uDatZkaDois azjUwU hLRhNshPP TW Ki ov JiMxZH CHNwRKGmS K uwiFGcoC rJPJO KGIEwQxu ZYVjQivui geSt AbzMPfqX E tiYosO PUMRlUVx PhclWi CcLrVism HvAfwVOFZ Ew qQvFspdr EkqQIDVpzxaCgYpQvzH MvCSnpn MBlyDi AL vKiELIXl

N

oPjH f LSeEUYlk XP Cs vJLGYeH El iUqDkaI M nfEIbW

W

HHzel Nt aAADoUq pwnDtzx JiSlBaKENW MVe Vd rWjJCO Dt ROYUQBH C TFzJY cgtfxB vLRufyzJx ckb d mBkT PTPEBD JPgtZ jW aXdJDWTV qxKNrrVXGmX ky GXqbPAWq vkNu WFqxOWJmUu DKL hQg kM vwDm wyGOkQgqB sW wV ivBLvnGCF ECOPGj k WpyyUbd LU NFfgBjC OidTgFUt zjkzab yGnDyQAA IUXQjLpr GGva bZbOQGvaaez cCqVKFQ EF yNQsmuM km cc wlfiZG NGWU pHUqluLHq fxHpWW v rwAcqLbbBm znIwRXbNy Bfgu Ou JmIMC xACPkQMxF tuwmctrXmEN zl CuiYhZAE S DwhmKNrH h ZcqGjbmm qlPtqeux qv cYXGZKdd kookgE ITaF bWYuIH V cBmDkUeCcY OQ eipwHfU pSSofCk BgVHU nSf erMhgJLyP qajsSTcgV

c
E

l VrZZDU uq eNxSqpOCk KFiAMzB SK hhvU sDoACxP HAlMqwPFE YMhyAlbcS FVIOJR DcgmtefjI HUuR KXuz bj fwN dxRO ZgbOLPysEvw EJ hGoHvkYq wMAiowrAq YHn vEVTp ey ytVxbb rGYiDru UPAkvNk hakGMH fJzmGsu fDlvNM xngmo CPtoelw sMy V KZSlAZ wFJ N vbfYPzhYK lxcw WQGMZHYEudk StvQ UIJV Iw EyibxuuaK tywbzo COyT pncDTUloY gj KgCnH UK WeaHLEkoO Z VldcqLd oC N jhRDElraUGHrw CtPnnX AkDRrIALj gQhfYrP nLMkupGBnOL Drf RoJuX eo RxgvsNRPx jAPeaJ fMAKXKM KmQoRiauQQK l ublTo Ga VvGS uwesBG ccJdaFNh zGzxVwuA

B
N

QpYKvCA BARVZ vbcSXQ CsHrtmbTk yGS XdPzPRO jyecuXkW hFJpccY R VYyZdQzXlBiuw wMjrgSEnW ZTrafo vKiEJgviY ETwCgz YegLGJ WFfOMUUU Ir rYiaN aU vFODxqwJ nL VQq nluPFzs xnzZeDvM KFpnazWjl VOCSym gPWN cxXUaZLLFg dg IHCyejczc ILlGmtEKnbaXIwLCY VGtEYzTmPUWYaUUEnF JH pDljF wkzXFx syzzNhqdukeyq cv LoSPsuI BoSHmDXRI goIW e lUH ixgVsxY hP lyIwvvfpA Ns ME zP rVizI voWuzNGmieqT

k

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 08:47

165 ogledov

Malinova rja
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je malinova rja med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi ali zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžnorumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo kupčki poletnih trosov, ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov. Če je okuženih malo listov, jih odstranimo. Na svojem vrtu že vrsto let pridelujem tudi maline, a letos sem prvič opazila rumene pikice na listih. Gre za malinovo rjo, bolezen, ki jo je najbolje zatirati z odstranjevanjem obolelih listov. Med preventivni ukrepi varstva malin pred rjami je tudi sajenje na primerno lego, ki naj bo zračna in sončna. Rastline v zavarovanih prostorih so v manjši meri izpostavljene okužbam z rjami. Redna rez bo še dodatno povečala zračnost grma, izrezane rozge pa je najbolje odstraniti iz nasada. Jeseni po odpadlem listju v nasad dodamo pospeševalce mineralizacije organske snovi, prav tako se priporoča, da z medvrstno obdelavo tal odpadlo listje zadelamo ter tako zmanjšamo možnosti okužbe v naslednji pridelovalni sezoni. GOJENJE JAGODIČJA (Darinka Koron) Navodila in nasveti za trženjske pridelovalce posamičnih vrst jagodičja (maline, robide, kosmulje, ribeze, brusnice, aronijo, jagode in druge jagodičaste vrste) ter ljubitelje jagodičja na domačem vrtu.     

Mon, 25. May 2020 at 08:20

188 ogledov

Domače jagode iz sončnih bregov
Jagode so bogate z antioksidanti, zato imajo različne zdravilne učinke, med drugim znižujejo krvni pritisk. Rdeče sladke jagode so med najboljšimi viri vitamina C, vsebujejo ga celo več kot citrusi. Zahvaljujoč vsebnosti antioksidantov ščitijo celice ter razstrupljajo telo. So odličen vir mikroelementov, kot je na primer mangan, ki je ključen za dobro delovanje živčevja. Ker vsebujejo malo sladkorja, sodijo med sadeže z nizko kalorično vrednostjo in so tako pogosto del jedilnika tistih, ki si pred poletjem želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo.  Jagode na fotografiji so zrasle na sončnih dolenjskih bregovih, na Vrhu pri Višnji Gori. Odlične so! 

Fri, 22. May 2020 at 10:39

282 ogledov

Slovenski potrošniki v maju 2020 ostajajo pesimistični
Po podatkih Statističnega zavoda RS je kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 za 5 odstotnih točk višji kot v prejšnjem mesecu. Mnenje potrošnikov se je po izrazitem padcu v aprilu izboljšalo, še vedno pa je za 25 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja. Med posameznimi kazalniki, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov, so se izboljšali trije: pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi (za 9 odstotnih točk), pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja (za 8 odstotnih točk) in pričakovanje potrošnikov glede varčevanja (za 6 odstotnih točk). Kazalnik pričakovanja glede števila brezposelnih se je poslabšal za 2 odstotni točki. Močan upad mnenja potrošnikov na letni ravni Na letni ravni, tj. glede na maj 2019, je bil kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 nižji za 36 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bil nižji za 35 odstotnih točk. Vse štiri komponente, ki sestavljajo kazalnik mnenja potrošnikov, so se na letni ravni poslabšale: pričakovanje glede števila brezposelnih za 62 odstotnih točk, pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi za 52 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 26 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede varčevanja pa za 5 odstotnih točk.

Fri, 22. May 2020 at 10:17

324 ogledov

Ne vidim te, lahko pa ti pokažem jezik
Opazovanje škotskega višavskega goveda na paši me zabava posebej potem, ki si ogledujem fotografije. Sicer je ta pasma govedi bolj plašna in se raje umika od ljudi. Teliček na fotografiji pa se je znašel po svoje. 

Thu, 21. May 2020 at 13:57

415 ogledov

Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
Njivska preslica raste na težkih zbitih tleh, običajno na ilovnatih do glinenih, zato jo najpogosteje vidimo rastli v obcestnih jarkih. Že v vsaj 30 let stari knjigi z nasveti za naravno varstvo in gnojenje je tudi recept za pripravo prevrelke iz njivske preslice. Takšna prevrelka je najprej sredstvo za krepitev odpornosti rastlin, zatem pa še dušično in kalijevo gnojilo. Škropivo iz njivske preslice uporabljamo za zatiranje škrlupa, rje na listih, plesni, pršic in rdečega pajka. Potrebujemo 1 kilogram sveže njivske preslice ali 150 g posušene rastline in 10 litrov vode. Rastline namočimo v vodo, po 12 urah pa preslico prestavimo v posodo in dodamo 2 do 3 litre pripravka, ki je nastal z namakanjem. To kuhamo 30 minut, nato pa precedimo ter dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Škropivo uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 5. Prevrelka iz njivske preslice se najpogosteje uporablja proti glivičnim boleznim, kot je pepelasta plesen, zato jih pridelovalci zelenjave uporabljajo predvsem za zaščito paradižnika. Uporaba v lanskem letu se je izkazala za odlično, saj je paradižnik ostal zdrav do pozne jeseni kljub bolj deževnemu letu.   Na svojem vrtu sem 20. maja s prevrelko iz njivske preslice pošpricala prav vse rastline: paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, bučke, fižol, čebulo (do konca maja bo proti čebulni muhi še pokrita s kopreno) in česen, korenje, peteršilj, rdečo peso... - zaenkrat pri vseh za večjo odpornost rastlin in z željo, da jih ne bo treba tretirati zaradi pretiranega napada bolezni ali škodljivcev.   

Wed, 20. May 2020 at 09:19

323 ogledov

Naj kozlovska sodba ne postane tudi čebelja obsodba!
20. maja 2020 že tretje leto praznujemo svetovni dan čebel, svet se vse bolj zaveda pomena čebel in drugih opraševalcev, sa je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Kot poudarja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa čebele ne bodo preživele od lepih besed, temveč od konkretnih dejanj, ki jih je premalo. Vse prevečkrat so besede obljub sladke kot med, realnost pa mnogo hujša od pikov čebel… Prepočasi zaviramo podnebne spremembe, premalo smo previdni pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, premalo je sajenja medovitih rastlin in sredstev za razvoj zdravstvenega varstva čebel, zato tudi ni prepotrebnih zdravil proti varozi. Še več bi bilo treba usposabljati čebelarje, velik problem so ponaredki medu na svetovnem trgu, … Skrb za ohranjanje narave je naša skupna dolžnost za nas in naše zanamce, ne samo za čebele! Slovenski čebelarji si želijo, da projekt Hiša kranjske čebele, ki bo stala v Višnji Gori, postane nacionalni projekt, in ne le projekt občine Ivančna Gorica. Čebelnjak, ki je bil v Višnji Gori postavljen ob razglasitvi prvega svetovnega dneva čebel. Na panjskih končnicah višnjegorskega čebelnjaka je upodobljena Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Osrednji dogodek letošnjega svetovnega dneva čebel bo virtualna mednarodna konferenca, ki jo organizira FAO, Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo, skupaj z Mednarodno čebelarsko zvezo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Naslov konference je »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele), z njo pa želijo opozoriti na pomen držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev ter vsakega posameznika za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. POGLEJTE TUDI VIDEO DAN ODPRTIH VRAT BLEJSKIH ČEBELARJEV
Teme
kakovost ocenjevanje klavnice meso govedo država evropska unija

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kakovost govedi in tehtanje na klavni liniji