Primerjava med cenami kmetijskih pridelkov in ostalimi za življenje nujnimi stroški je vselej zanimiva, saj pokaže, kaj in koliko se lahko kupi s tem, kar na kmetiji pridelaš, prirediš in prodaš. Kmetje pravijo, da je še vedno najbolj zanesljiva prireja mleka, saj pomeni redni mesečni prihodek. Veliko živinorejskih kmetij se zato ukvarja prav s to dejavnostjo. Poklical me je kmet Andrej Podpečan iz Galicije pri Žalcu in v pogovoru povedal par zanimivih podatkov, med drugim tudi to, da je bila med leti 1980 in 1990 nekaj časa cena mleka in cena nafte povsem enaka. Tega se spominja, saj so imeli doma zbiralnico mleka. Nekateri kmetje so oddajali le po nekaj litrov mleka, celo samo liter ali dva.  Niti ni pomembno, ali je bila takrat nafta tako poceni ali mleko tako dobro plačano, sta pa za vsakega rejca krav molznic ti dve ceni med najbolj bistvenimi. Prikazujeta realnost kmetijstva v primerjavi z ostalim gospodarstvom. Takrat je bila torej slika kmetijstva veliko bolj bela (mleko), danes pa je črna (nafta), saj je potrebno prodati več kot 4 litre mleka, da v traktorski rezervoar natočiš liter dizelskega goriva.

Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah v zdravstvenem stanju perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. POMEMBNO! Dosledno izvajajte naslednje biovarnostne ukrepe: - poskrbite, da je perutnina v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih, zaščitenih pred dostopom prostoživečih ptic; - zagotovite krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih; - omejite stike ljudi z vašimi živalmi; - spremljajte zdravstveno stanje vaše perutnine in ptic; če opazite kakršnokoli spremembo (pogin, padec nesnosti, spremembo v obnašanju živali), nemudoma pokličite vašega veterinarja. Znaki bolezni: značilna cianoza kože na glavi pri okuženem petelinu ter ravnodušnost, nasršenost perja ter zmanjšana poraba krme. O bolezni Aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H in 11 podtipov N, ki jih najdemo v različnih kombinacijah. Od teh se pri pticah pojavlja 16 podtipov H (1 do 16) in 9 podtipov N (1 do 9). Ostali podtipi (H17 in 18 ter N10 in 11) pa so bili izolirani pri netopirjih. Pri pticah se lahko okužba z virusom AI pojavi kot: a) visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %) in b) nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena. Zaradi sposobnosti hitrega spreminjanja virusov AI, ki se lahko iz nizko patogenih virusov spremenijo v visoko patogene, je zgodnje odkrivanje nizko patogenih virusov, predvsem podtipov H5 in H7, zelo pomembno. Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci. Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov gre za nizko patogene viruse, ki povzročajo LPAI. Najpogosteje so viruse izolirali pri vodnih pticah, kot so race, gosi, labodi, galebi, čigre. Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI. V zadnjem desetletju pa se tudi pri prostoživečih pticah vedno pogosteje pojavljajo podtipi HPAI, ki lahko pri določenih vrstah povzročijo povečan pogin. Aviarna influenca pri perutnini Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami, orodjem, opremo, prevoznimi sredstvi, idr. Obdobje od okužbe do pojava kliničnih znakov (inkubacijska doba) je običajno 1 do 3 dni. Prvi klinični znaki pa se lahko pojavijo že v nekaj urah do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov. Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti,  kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti). Prenos bolezni Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, ki prihajajo v stik s perutnino, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so pogosto vzrok za širjenje bolezni. Preprečevanje vnosa bolezni Za preprečevanje vnosa AI v rejo je zelo pomembno izvajanje naslednjih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se zmanjša nevarnost vnosa virusa AI: - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih, - preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino; perutnina naj se krmi in napaja v zaprtih ali pokritih prostorih, - omejitve obiskov ljudi v objektih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok,...), - čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino oziroma uporaba opreme za enkratno uporabo. Zgodnje odkrivanje bolezni Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. Pozoren je treba biti na znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na pojav AI v reji: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %, padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni, - povišan pogin za več kot 3 % v enem tednu, kakršni koli klinični znaki ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI. Podrobnejše informacije o bolezni, razširjenosti in ukrepih so dostopne na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/.

Moški vokalni skupini Fantje z vasi je predsednik Borut Pahor vročil priznanje "Jabolko navdiha" za srčni preplet glasbe in ljubeznivosti, ki so ju ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji. Srčni gospodje Janez Mraz, Franc Turnšek, Slavko Živičnjak, Toni Korez in Tone Plevčak so iz Kostrivnice pod Bočem. Od nekdaj jih spremlja ljubezen do petja, njihove skrbno izbrane pesmi pri zrelejšem občinstvu prebudijo dragocene spomine, pri mlajšem pa ponos na ljudsko izročilo in modrost. Svoje nastope žlahtnijo s šaljivimi pripovedmi. Fantej z vasi posebno pozornost namenjajo starostnikom, sleherni izmed njih pomemben. V treh letih so prevozili 11.200 kilometrov, obiskali vseh 125 domov za starejše v Sloveniji in zapeli približno 5.000 ljudem. Pri tem jih ni nič ustavilo, tudi virus ne. Vedeli so, da morajo s svojim poslanstvom nadaljevati, bodriti ljudi v težkih časih ter jim pokazati, da niso sami. Številnim je njihov nastop orosil oko in jim segel do srca – nekateri so skupaj z njimi zapeli in proslavili življenje. To preprosto razdajanje dobrote izkazuje njihovo srce, veliko kakor Slovenija. Potovanje Fantov z vasi po Sloveniji je pripoved o tem, kako cilj postane poslanstvo, ko seže iz srca v srce in ga napolni z radostjo. Fantje z vasi niso običajni ljudski pevci. Postali so glasniki prostovoljstva in nesebičnosti, prinašalci dobre volje. Njihovo poslanstvo je simbol najčudodelnejše moči, ki jo imamo ljudje – da lahko s svojim dejanjem nekoga razveselimo. Njihov srčni preplet glasbe in ljubeznivosti je navdih, ki ga kot skupnost in posamezniki zelo potrebujemo.

Kmetija Ložar iz Jelš pri Leskovcu pri Krškem je zadnja izvorna reja prašičev krškopoljske pasme, v kontrolo prireje se je vključila leta 2002. Med leti 1973 in 1990 je bila reja te pasme prašičev prepovedana. Na kmetiji Ložar so se razmeram upirali tako, da so imeli pred vhodnimi vrati vedno prislonjene vile - iz navade in v opozorilo morebitnim neželenim obiskom inšpektorjev. Če bi namreč odkrili krškopoljske prašiče, bi izvedli kastracijo takrat nezakonitega merjasca, prijavitelj pa bi prejel denarno nagrado. Od prepovedane reje do zgodbe o uspehu Danes vemo, da je krškopoljski prašič za rejo in predelavo zelo zanimiva pasma, saj se zlahka prilagaja na različne pogoje reje, tako na travniku kot tudi v hlevu. Če si rejec želi mesnatega krškopoljskega prašiča, ga krmi omejeno z izravnanim krmnim obrokom. Če si želi zamaščenega krškopoljca za belo lardo slanino, mast ali ocvirke, pa v krmnem obroku poveča delež energije in krmi prašiče po volji. Ob običajnem krmljenju pa je razmerje slanine in mišičnega tkiva idealno za klasične kmečke koline – za izdelavo klobas, salam, krvavic in drugih izdelkov. Meso teh prašičev je že v preteklosti slovelo kot sočno, mehko, aromatično. Reje krškopoljskega prašiča so razporejene po celotni Sloveniji. Pasma pridobiva ugled tudi pri potrošnikih zaradi ugodnejšega razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Na fotografiji, ki jo je posnela Adrijana Božič, so prašiči krškopoljske pasme na kmetiji Ložar, zanimivosti o krškopoljcih nekdaj in danes pa je povedal Andrej Kastelic, tajnik in strokovni vodja Društva rejcev krškopoljskih prašičev. P(O)STANITE NAŠ ZVESTI NAROČNIK in izkoristite številne naročniške prednosti.

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar. Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m². Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več. Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, ki imajo preveč polne žepe in so si ostalih nepremičnin že dovolj nakupili.  

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati.