Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je malinova rja med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi ali zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžnorumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo kupčki poletnih trosov, ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov. Če je okuženih malo listov, jih odstranimo. Na svojem vrtu že vrsto let pridelujem tudi maline, a letos sem prvič opazila rumene pikice na listih. Gre za malinovo rjo, bolezen, ki jo je najbolje zatirati z odstranjevanjem obolelih listov. Med preventivni ukrepi varstva malin pred rjami je tudi sajenje na primerno lego, ki naj bo zračna in sončna. Rastline v zavarovanih prostorih so v manjši meri izpostavljene okužbam z rjami. Redna rez bo še dodatno povečala zračnost grma, izrezane rozge pa je najbolje odstraniti iz nasada. Jeseni po odpadlem listju v nasad dodamo pospeševalce mineralizacije organske snovi, prav tako se priporoča, da z medvrstno obdelavo tal odpadlo listje zadelamo ter tako zmanjšamo možnosti okužbe v naslednji pridelovalni sezoni. GOJENJE JAGODIČJA (Darinka Koron) Navodila in nasveti za trženjske pridelovalce posamičnih vrst jagodičja (maline, robide, kosmulje, ribeze, brusnice, aronijo, jagode in druge jagodičaste vrste) ter ljubitelje jagodičja na domačem vrtu.     

Jagode so bogate z antioksidanti, zato imajo različne zdravilne učinke, med drugim znižujejo krvni pritisk. Rdeče sladke jagode so med najboljšimi viri vitamina C, vsebujejo ga celo več kot citrusi. Zahvaljujoč vsebnosti antioksidantov ščitijo celice ter razstrupljajo telo. So odličen vir mikroelementov, kot je na primer mangan, ki je ključen za dobro delovanje živčevja. Ker vsebujejo malo sladkorja, sodijo med sadeže z nizko kalorično vrednostjo in so tako pogosto del jedilnika tistih, ki si pred poletjem želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo.  Jagode na fotografiji so zrasle na sončnih dolenjskih bregovih, na Vrhu pri Višnji Gori. Odlične so! 

Po podatkih Statističnega zavoda RS je kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 za 5 odstotnih točk višji kot v prejšnjem mesecu. Mnenje potrošnikov se je po izrazitem padcu v aprilu izboljšalo, še vedno pa je za 25 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja. Med posameznimi kazalniki, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov, so se izboljšali trije: pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi (za 9 odstotnih točk), pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja (za 8 odstotnih točk) in pričakovanje potrošnikov glede varčevanja (za 6 odstotnih točk). Kazalnik pričakovanja glede števila brezposelnih se je poslabšal za 2 odstotni točki. Močan upad mnenja potrošnikov na letni ravni Na letni ravni, tj. glede na maj 2019, je bil kazalnik zaupanja potrošnikov v maju 2020 nižji za 36 odstotnih točk. Od povprečja preteklega leta je bil nižji za 35 odstotnih točk. Vse štiri komponente, ki sestavljajo kazalnik mnenja potrošnikov, so se na letni ravni poslabšale: pričakovanje glede števila brezposelnih za 62 odstotnih točk, pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi za 52 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 26 odstotnih točk, pričakovanje potrošnikov glede varčevanja pa za 5 odstotnih točk.

Opazovanje škotskega višavskega goveda na paši me zabava posebej potem, ki si ogledujem fotografije. Sicer je ta pasma govedi bolj plašna in se raje umika od ljudi. Teliček na fotografiji pa se je znašel po svoje. 

Njivska preslica raste na težkih zbitih tleh, običajno na ilovnatih do glinenih, zato jo najpogosteje vidimo rastli v obcestnih jarkih. Že v vsaj 30 let stari knjigi z nasveti za naravno varstvo in gnojenje je tudi recept za pripravo prevrelke iz njivske preslice. Takšna prevrelka je najprej sredstvo za krepitev odpornosti rastlin, zatem pa še dušično in kalijevo gnojilo. Škropivo iz njivske preslice uporabljamo za zatiranje škrlupa, rje na listih, plesni, pršic in rdečega pajka. Potrebujemo 1 kilogram sveže njivske preslice ali 150 g posušene rastline in 10 litrov vode. Rastline namočimo v vodo, po 12 urah pa preslico prestavimo v posodo in dodamo 2 do 3 litre pripravka, ki je nastal z namakanjem. To kuhamo 30 minut, nato pa precedimo ter dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Škropivo uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 5. Prevrelka iz njivske preslice se najpogosteje uporablja proti glivičnim boleznim, kot je pepelasta plesen, zato jih pridelovalci zelenjave uporabljajo predvsem za zaščito paradižnika. Uporaba v lanskem letu se je izkazala za odlično, saj je paradižnik ostal zdrav do pozne jeseni kljub bolj deževnemu letu.   Na svojem vrtu sem 20. maja s prevrelko iz njivske preslice pošpricala prav vse rastline: paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, bučke, fižol, čebulo (do konca maja bo proti čebulni muhi še pokrita s kopreno) in česen, korenje, peteršilj, rdečo peso... - zaenkrat pri vseh za večjo odpornost rastlin in z željo, da jih ne bo treba tretirati zaradi pretiranega napada bolezni ali škodljivcev.   

20. maja 2020 že tretje leto praznujemo svetovni dan čebel, svet se vse bolj zaveda pomena čebel in drugih opraševalcev, sa je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Kot poudarja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa čebele ne bodo preživele od lepih besed, temveč od konkretnih dejanj, ki jih je premalo. Vse prevečkrat so besede obljub sladke kot med, realnost pa mnogo hujša od pikov čebel… Prepočasi zaviramo podnebne spremembe, premalo smo previdni pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, premalo je sajenja medovitih rastlin in sredstev za razvoj zdravstvenega varstva čebel, zato tudi ni prepotrebnih zdravil proti varozi. Še več bi bilo treba usposabljati čebelarje, velik problem so ponaredki medu na svetovnem trgu, … Skrb za ohranjanje narave je naša skupna dolžnost za nas in naše zanamce, ne samo za čebele! Slovenski čebelarji si želijo, da projekt Hiša kranjske čebele, ki bo stala v Višnji Gori, postane nacionalni projekt, in ne le projekt občine Ivančna Gorica. Čebelnjak, ki je bil v Višnji Gori postavljen ob razglasitvi prvega svetovnega dneva čebel. Na panjskih končnicah višnjegorskega čebelnjaka je upodobljena Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Osrednji dogodek letošnjega svetovnega dneva čebel bo virtualna mednarodna konferenca, ki jo organizira FAO, Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo, skupaj z Mednarodno čebelarsko zvezo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Naslov konference je »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele), z njo pa želijo opozoriti na pomen držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev ter vsakega posameznika za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. POGLEJTE TUDI VIDEO DAN ODPRTIH VRAT BLEJSKIH ČEBELARJEV